Tiskane izdaje
Ljubljana – Nepreglednost in neurejenost financiranja zdravstva spravlja v stisko vse – tokrat na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Zapleta se plačilo za hudo bolne, ki jih kronična vnetna nevropatija lahko tudi ohromi. Zdravstvena blagajna (ZZZS) zahteva – kot kaže – od nevrološke klinike nemogoče.
Bolniku zaradi močnega vnetja živcev mišice odpovedujejo po celem telesu, zato večkrat potrebuje spremstvo. Bolezen je kronična, torej traja vse življenje, nemogoče jo je odpraviti, pač pa jo je možno učinkovito ublažiti. Nekaterim pomaga samo imunoglobulin (znan tudi pod kratico IVIG ali pod imenom Octagam). Zdravilo je zelo drago, saj stane za enega bolnika nekaj tisoč evrov. Bolnik ga potrebuje vsake tri do štiri mesece. Imunoglobulin je treba v telo vnesti z infuzijo. Tu pa se začne zapletati.
Nov plačilni model
Vse kaže, da bo zdravstvena blagajna (ZZZS) od 1. septembra naprej plačevala bolnišnicam uporabo infuzije imunoglobulina v ambulantah, a stroka – to pot nevrološka klinika – dokazuje, da je pod pogoji, ki jih narekuje ZZZS, to finančno neizvedljivo oziroma podfinancirano. Če se bo novi plačilni model uveljavil, bo za storitev dajanja infuzije, ki traja bistveno dlje od štirih ur, celo osem ur, klinika plačana le približno 20 evrov. Za ta mizerni znesek bo bolnika dvakrat pregledal zdravnik specialist nevrolog (pred začetkom in po koncu infuzije), diplomirana medicinska sestra bo infuzijo nastavila in bolnika nadzirala, v znesek pa je vštet tudi strošek prostora (elektrika, ogrevanje, vzdrževanje, čiščenje ambulante) in spremstvo za bolnika, če je ta težko pokreten. Zakaj samo 20 evrov?
ZZZS nad stroko
Izvirni greh je v odločitvi komisije za razvrščanje zdravil, ki deluje za potrebe ZZZS. Komisija je uvrstila imunoglobulin na listo A, kar pomeni, da ga lahko bolnišnice uporabljajo v ambulantah. Odločitev za ambulantno zdravljenje je komisija utemeljila z domnevo, da infuzija traja do štiri ure. Toda predstojnik nevrološke klinike prof. dr. David B. Vodušek je, podprt z mnenjem drugih svetovno priznanih nevrologov, povedal, da traja infuzija za hudo bolne odrasle bolnike bistveno dlje, celo do osem ur. Trajanje infuzije je odvisno tudi od teže bolnika; pri težjem traja dlje. Nizka cena je tudi posledica dejstva, da »prizna« ZZZS za delo v ambulanti le plačilo medicinske sestro s srednješolsko izobrazbo. Vendar sme dajati infuzijo samo diplomirana medicinska sestra. To dvoje je seveda nemogoče uskladiti, opozarja Vodušek, ki je dal komisiji pobudo, da uvrsti zdravilo za uporabo v enodnevni bolnišnici, a predloga ni upoštevala.
ZZZS: Zdravnik odloča
»Način obravnave pacienta v ambulanti, enodnevni bolnišnici ali v okviru akutne bolnišnične obravnave določi zdravnik,« odgovarjajo z ZZZS. Zapišejo, da plača ZZZS iz obveznega zavarovanja drago zdravilo za ambulantno uporabo vsem bolnikom, ki ga potrebujejo (marsikatera druga zdravila, dostopna le določenemu številu bolnikov). »V primeru obravnave bolnika v enodnevni bolnišnici ali v bolnišnični obravnavi pa se zdravilo krije v okviru skupin primerljivih primerov (SPP),« zapišejo v ZZZS. Pri tem pa nič o dejstvu, da je ta SPP plačana tako malo, da ne pokrije niti stroška zdravila. To seveda zdravnike samodejno prisili, da uporabijo zdravilo v ambulanti, kar pa je tudi podcenjeno. Model obračunavanja je potreben prenove, je potrdil tudi ZZZS.
