Tiskane izdaje
Ljubljana − Sodelovalna ekonomija je hitro rastoč del evropskega gospodarstva. Leta 2015 je bila vrednost opravljenih storitev sodelovalne ekonomije v EU 28 milijard evrov, do leta 2025 pa bi ta številka lahko dosegla skoraj 500 milijard evrov, je na konferenci o sodelovalnem gospodarstvu povedal podpredsednik evropske komisije, pristojen za digitalni trg in digitalno ekonomijo Andrus Ansip.
Na konferenci v ljubljanski hiši EU so spregovorili zlasti o potrebi po regulaciji panoge, da ne bi ta postala delo na črno. Izpostavili so predvsem potrebo po zaščiti delavca, potrošnika in konkurence. Strinjali pa so se, da mora biti ta regulacija previdna, da s tem ne bi zavrli razvoja panoge.
Ansip je še poudaril, da so z razvojen digitalne tehnologije tudi tradicionalni posli dobili nove možnosti dostopa do strank. Panoga sodelovalne ekonomije ima po njegovem prepričanju izjemen potencial, je pa treba ustvariti pravo poslovno okolje zanjo, je povedal Ansip in pohvalil napredek Slovenije na področju digitalizacije.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ugotavljal, da njihovo delo v smeri pospešene digitalizacije postaja prepoznano tudi v mednarodnem okolju. Kot je poudaril, je v digitalni dobi manjša država prednost, saj se lahko hitreje odziva na spremembe. Rezultat te digitalne transformacije pa je sodelovalna ekonomija, je pojasnil.Platforme sodelovalne ekonomije predstavljajo zelo preprost način organizacije poslovanja, zagotavljajo hitrejše in učinkovitejše delo ter predstavljajo državljanom raznovrstne poslovne priložnosti, je navedel Koprivnikar. Pri tem je opozoril, da zaradi pospešene digitalizacije včasih manjka znanja, s katerim bi ustrezno uredili delovanje teh platform. Ključni izzivi, ki bi jih bilo treba na tem področju urediti, pa so po njegovih besedah zaščita delavca, zaščita potrošnika in konkurence ter zaščita države z vidika plačevanja davkov.
Za zavarovanje potrošnikov se je v tem pogledu zavzel tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prav tako pa bi bilo v tem poslovnem modelu treba poskrbeti za enake vstopne pogoje, za prilagoditev delovnopravne zakonodaje in za ustrezno davčno politiko.
Za previdnost pri regulaciji so se zavzeli tudi sogovorniki, ki so na panelu predstavili svoje poglede na sodelovalno ekonomijo kot poslovni model. Dirk Pilat z direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri OECD je posebej omenil tudi pomen varstva potrošnikov.
Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pa je ocenila, da tako imenovano sodelovalno gospodarstvo pravzaprav ne predstavlja sodelovanja, kot bi bilo mogoče sklepati iz naziva, pač pa kvečjemu platformno ekonomijo. Panoga po njenem mnenju ne ustvarja novih zaposlitev in varnosti, pač pa je oblika prekarnega dela.
Po mnenju glasnika digitalnih tehnologij Marka Grobelnika sodelovalna ekonomija v svetu obstaja že lep čas. Je pa preskok v zadnjem času nenadoma odprl ogromno novih kanalov. Zato je gotovo potrebna tudi regulacija tega področja, je ocenil.
