120 ur za umik kurdskih sil z območij ob turški meji

New York – Ameriški podpredsednik Mike Pence se je v Ankari dogovoril o petdnevnem premirju, ki naj bi kurdskim silam omogočilo umik iz severovzhodne Sirije na meji s Turčijo. Na več kot štiriurnih pogajanjih s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, na katerih je sodeloval tudi zunanji minister Mike Pompeo, so se dogovorili, da bo umiku sledilo stalno premirje, turška vojska pa ne bo napadla ključnega mesta Kobani.

Če se bodo vse strani držale dogovora, bodo ZDA umaknile sankcije proti Turčiji, ki so jih naznanile z višjimi carinami na turško jeklo, ukrepi proti pristojnim ministrstvom ter prekinitvijo trgovinskih pogovorov, turški predsednik Erdoğan pa bi s tem rešil pomembno notranjepolitično vprašanje. S prekinitvijo povezav sirskih Kurdov s turškimi je hotel dokazati premoč nad domačimi političnimi nasprotniki, z načrtovano naselitvijo sirskih beguncev na obmejnem območju bi se rešil še velikega finančnega in drugega bremena. Washington, ki je omogočil turški napad na sirske Kurde z umikom lastne vojske z območja, zaokrožuje uslugo.

Tudi drugi deli mednarodne skupnosti so vsaj za zdaj poklek­nili pred turškim fait accompli. Varnostni svet OZN je samo opozoril na nevarnost pobega islamskih džihadistov, ki so jih doslej v zaporih zadrževali Kurdi, evropske države so se odločile le za prepoved prodaje orožja Erdoğanu. To je voditelj članice Nata že začel kupovati v Rusiji, o nadaljnjih akcijah pa se bo posvetoval z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Moskvo je tudi Trump vabil k prevzemu odločilnega vpliva na območju. O dosedanjih kurdskih zaveznikih je dejal, da niso angeli, sploh pa morajo Američani varovati svoje in ne njihovih mej. Bela hiša je pred tem objavila Trumpovo pismo Erdoğanu s pozivom k dogovoru ter opozorilom na podobne sankcije kot tiste, ki so zaradi evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona lani povzročile padec turške lire, a je po virih BBC Erdoğan pismo vrgel v koš.




 

Na kocki tudi lojalnost Trumpove stranke

Trumpovo omogočanje turškega vdora v sosednjo državo še vedno razburja tudi številne Američane. Predstavniški dom je v sredo z resolucijo obsodil umik ameriških vojakov. Demokratskim kritikom sedanje politike do Turčije in Bliž­njega vzhoda se je pri glasovanju pridružila večina republikanskih kongresnikov, kar kaže na to, da predsednik sredi pospešenih demokratskih priprav za njegovo razrešitev z bližnjevzhodno politiko postavlja na kocko lojalnost vrhov lastne stranke. Vplivni senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki Trumpa odločno zagovarja pred demokratskimi napadi, je zagrozil, da bo zaradi Kurdov in krščanskih manjšin s tega območja njegova najhujša nočna mora. Kmalu se bo pokazalo, ali bo premirje dovolj za pomiritev duhov, saj mnogi očitajo Trumpu podiranje vse dosedanje mirovne ureditve na svetu.

Graham bi rad ostal na Bližnjem vzhodu še 1000 let, ga je obsodil Trump, ki zavrača možnost, da bi ameriški vojaki bojevali vojne drugih ljudstev. Po njegovem prepričanju prebivalci Južne Karoline nočejo vojne z Natovo članico Turčijo, prav tako ne s Sirijo. »Naj sami bojujejo svoje vojne, saj so jih bojevali zadnjih tisoč let!« Voditelju senatnega odbora za pravosodne zadeve je priporočil, naj raje ugotovi, »kaj se je zgodilo z [Jamesom] Comeyjem, [Andrewom] McCabom, Liso Page, Petrom Strzokom, predsednikom [Barackom] Obamo, [Johnom] Brennanom.« Po njegovem prepričanju so nekdanji direktor zveznega preiskovalnega urada FBI, njegovi agentje, nekdanji direktor Cie in zadnji demokratski predsednik v ozadju obveščevalnega nadzora članov njegove predvolilne kampanje.



Za Trumpa je to edina resnična afera sedanjega ameriškega političnega trenutka, ruske povezave naj bi mu podtikali nasprotniki. Trumpa pa zdaj najbolj obremenjuje lastno iskanje dokazov proti političnim nasprotnikom, predvsem pritiski na ukrajinsko vodstvo za preiskavo delovanja nekdanjega podpredsednika in sedanjega demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna v tej državi. Včeraj je predsednika zaradi tega v odboru predstavniškega doma kritiziral ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sond­land, ki pa je tudi povedal, da ni bil navzoč pri spornem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim niti ni vedel za delovanje Hunterja Bidna v upravnem odboru ukrajinske proizvajalke zemeljskega plina.