21.500 ameriških vojakov bo šlo v Irak

Washington - Ameriški predsednik George W. Bush namerava poslati v Irak 21.500 ameriških vojakov, ki se bodo v Iraku pridružili že 130.000 obstoječim, so za tiskovno agencijo Reuters povedali neimenovani viri blizu ameriške administracije. 4000 vojakov naj bi Bush napotil v provinco Anbar, ki velja za središče sunitskega upora proti Američanom in novemu Iraku. V Bagdad bo Bush poslal 17.500 vojakov.

Neimenovani uradniki so povedali, da namerava Bush predati varovanje iraških pokrajin do novembra, toda to ni dokončen datum ameriškega umika. Iračani trenutno nadzorujejo 18 provinc. Uradnik Busheva obrambnega ministrstva je dejal, da bo Bush povečal sredstva za urjenje iraških varnostnih sil. Po najnovejši Gallupovi raziskavi javnega mnenja kar 61 odstotkov Američanov nasprotuje povečanju ameriških sil v Iraku. Ameriški predsednik opravičuje povečanje števila vojakov v Iraku zato, ker naj bi le-to zagotovilo "odprtje novih delovnih mest",poroča CNN. Oglasila se je tudi predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi s pozivom, naj senat "prepreči glasovanje o povečanju vojakov v Iraku".

Mnogo članov Busheve republikanske stranke težko sprejema morebitno odločitev za povečanje ameriških čet v Iraku,ker so se lanskoletna prizadevanja za stabinost v Bagdadu s povečanjem vojakov nadaljevala z nasiljem. To je za televizijsko mrežo CNN potrdil že omenjeni Dan Bartlet, ki je povedal, da so republikanci “bolj zaskrbljeni, ker Iračani prej niso bili za povečanje”.

Dolarska pomoč Iraku

V govoru naj bi predsednik Bush tudi pozval k odobritvi okoli milijarde dodatnih dolarjev za pomoč iraškemu gospodarstvu, civilni družbi, infrastrukturi in pravosodnem sistemu, so še povedali neimenovani sodelavci.

Nova strategija predvideva okrepitev močno kritiziranih iraških varnostnih sil in prenos nadzora nad državo slednjim do novembra letos. Vendar pa ob tem Bush ne bo povedal, kaj se bo zgodilo, če iraškim silam to ne bo uspelo.

Hkrati bodo tuje sile pod ameriškim vodstvom podvojile svoja prizadevanja za zajezitev iranskega in sirskega vpliva v Iraku, zlasti pretok orožja in eksploziva, ki ga uporabljajo proti koalicijskim silam. Ob tem se bodo poskušali postaviti po robu iranskim operativcem, ki so se "vkopali" v iraške institucije.

Washington pa pri tem pričakuje, da si bo iraški premier Nuri al Maliki prizadeval za politične reforme, namenjene pridobitvi podpore sunitske manjšine. Te reforme naj bi vključevale tudi nov sklop zakonov, ki naj bi ga sprejeli do naslednjega meseca in ki bo opredeljeval pravično porazdelitev dohodkov od nafte.

Ameriški neuspeh krivda Iračanov?

Republikanski senator Gordon Smith iz Oregona je o tem, koliko Američanov se bo šlo še borit v Irak dejal: ”čeprav nisem general in ne vem, koliko naj bi jih odšlo v Irak, vem, da jih je 20.000 odšlo že prej.” Republikanec je dodal, da so sedaj na vrsti Iračani. “ Američani so že dovolj urili Iračane, toda zaenkrat niso pokazali volje za boj. To je njihov, ne naš boj.”, je še povedal Smith.

Demokrati za zmanjšanje čet v Iraku

Demokrati napovedujejo, da bodo Bushu, (s katerim se bodo danes sešli še pred njegovom govorom), nasprotoval, ker je konflikt vse boj vnet. Demokatski voditelji v senatu in predstavniškem domu se bodo pogovorili z Bushem pred njegovim govorom in zahtevali “glasovanje za zmanjšanje čet v Iraku”. "Po mojem mnenju bomo naredili usodno napako, če bomo ubrali napačno pot v Iraku. Namesto, da se podamo na razburkano morje, bomo poskušali najti način, kako zmanjšati število vojakov v Iraku”, je dejal senator Robert Byd iz vzhodne Virginije.

Demokratski senator Edward Kennedy je mnenja, da bi bila to “ogromna napaka” in obenem napovedal, da bo predlagal zakon, s katerim bodo preprečil financiranje napotitve dodatnih ameriških enot v Irak. Vodja senatne večine Harry Reid je dejal, da, da bodo demokrati naredili vse kar je v njihovi moči, da omejijo vojno, ne da bi pri tem odvzeli sredstva enotam, ki so že na bojišču. “Ne podpiramo nadaljnjega podpihovanja vojne in predsednik se bo moral s tem sprijazniti. Kar se mene tiče je to samo začetek konca,” je bil odločen Reid.

Demokrati se sicer močno izogibajo besedi "umik" in govorijo o "prerazporejanju", saj so v škripcih, ker po eni strani nočejo prevzeti odgovornosti za umik in poraz v boju, ki so ga začeli republikanci z Bushem na čelu, po drugi strani pa njihovi volivci od njih jasno in glasno zahtevajo, naj to nesmiselno vojno ustavijo.

Demokrati, ki imajo po novembrskih volitvah v kongresu večino, si ne želijo končati iraške vojne tako, kot se je končala vietnamska - s prenehanjem financiranja vojaškega posredovanja, ki mu je sledil poraz. Kennedy zato grozi z odtegnitvijo sredstev le za dodatne enote, ne pa tudi tiste, ki so že v Iraku. Demokrati upajo, da bodo s pritiskom in grožnjami o zaprtju pritoka finančnih sredstev predsednika, ki ima glavna pooblastila za vodenje vojne, prepričali, da privoli v začetek umika v naslednjih šestih mesecih.

Predstavniški dom ZDA potrdil novo potiteroristično zakonodajo

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek z 299 glasovi za in 128 proti potrdil predlog protiteroristične zakonodaje na podlagi priporočil komisije 11. septembra, ki je raziskovala okoliščine napadov na ZDA leta 2001 in podala priporočila za spremembe. To je prvi predlog zakona, ki ga je predstavniški dom v letošnjem letu potrdil pod novim demokratskim vodstvom, ki ni naletel na navdušenje v Beli hiši. Predlog zakona jezi republikance z uvedbo sindikalnih pravic letališkim varnostnikom, sicer pa med drugim zahteva popolno kontrolo vsega tovora na ameriških letališčih in pristaniščih. Predlog zakona nalaga administraciji, naj finančna sredstva za protiteroristične ukrepe po državah deli v večji meri glede na ogroženost. Na primer, več za New York in manj za Oregon kot doslej. Predlog prav tako zahteva več finančnih sredstev za komunikacijsko opremo reševalcev v primerih terorističnih napadov in drugih izjemnih nesreč. Bela hiša je sporočila, da ima nekaj ugovorov na predlog in ga v sedanji obliki ne more podpreti, vendar pa grožnje z vetom ni bilo. Proti predlogu zakona so glasovali republikanci, vendar jih je veliko glasovalo tudi za predlog zakona, ki je tudi nekoliko v nasprotju z demokratskimi predvolilnimi obljubami o omejevanju proračunske porabe. Računa za nove ukrepe še ni in bodo za to morali sprejeti poseben predlog zakona.

Bartlett: Tokrat bo drugače

Pravni Svetovalec Bele hiše Dan Bartlett je zavrnil očitke kritikov, ki trdijo, da nova strategija za Irak razmer v tej nemirni bližnjevzhodni državi ne bo spremenila. Poudaril je, da je slab položaj v Iraku posledica neizpolnjevanja zavez iraških voditeljev, ki so obljubili več vojakov, vendar tega niso izpolnili. "Tokrat bo to drugače," je poudaril Bartlett in dodal, da se bodo sedaj morali izkazati tudi Iračani.

Visoki predstavnik iraških sunitov, Harit al Dari, je medtem ostro kritiziral nove varnostne načrte ameriškega predsednika Busha in iraškega premiera Nurija al Malikija, potem ko je slednji prejšnji konec tedna naznanil novo ofenzivo iraških sil ob podpori ameriške vojske proti upornikom v Bagdadu. Predstavnik al Malikija je namreč poudaril, da bodo tarče akcije najprej sunitski uporniki.
"Ta vlada pobija, izvaja aretacije, ugrablja in preseljuje (sunite). Ni prevzela odgovornosti za pravo varnost ali gospodarstvo ali za izvajanje storitev za iraško ljudstvo," je al Dari danes poudaril za savdski časnik Al Vatan. "Sedaj poskušajo uresničiti nov varnostni načrt s sodelovanjem ameriškega predsednika Georga Busha," je še dodal al Dari.

Blair upa na zmanjšanje števila britanskih vojakov v Iraku

Britanski premier Tony Blair je izjavil, da si tako ZDA kot Velika Britanija želita predati nadzor nad varnostnimi zadevami v Iraku Iračanom, vendar se po njegovem mnenju razmere v Bagdadu razlikujejo od razmer na jugu države, kjer so nameščeni Britanci. Blair je zato izrazil upanje, da bodo na območju Basre zmanjšali število britanskih vojakov.

"Namen ameriškega načrta, ki ga bo predstavil predsednik Bush, bo popolnoma enak, in sicer da bi Iraku omogočili postopen prevzem nadzora nad varnostnimi zadevami," je povedal Blair pred poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta in dodal, da se situacija v Bagdadu razlikuje od tiste v Basri, kjer se nahaja okoli 7000 britanskih vojakov.

"Predsednik Bush bo predstavil politiko ameriških sil, ki se bo nanašala predvsem na Bagdad," je še povedal Blair in dodal, da se v Basri ne soočajo s spopadi med suniti in šiiti, napadi pripadnikov teroristične mreže Al Kaida in uporniškimi napadi sunitov. Blair je še dodal, da njihova vojaška operacija Sinbad na jugu Iraka poteka uspešno, kar bo pripomoglo k predaji nadzora v Basri Iračanom.

Predhodnje o Bushevi strategiji

Bush naj bi v novi strategiji tudi predlagal iraškemu premieru Nuriju al Malikiju , da v politični proces v Iraku pritegne tudi sunite. Prav tako naj bi zmanjšal omejitve za nekdanje člane stranke Baas, ki je vladala v času režima Sadama Huseina. Ponudil pa naj bi tudi večjo gospodarsko pomoč Iraku, da bi se nasilje umirilo.

Kot so medijem povedali neimenovani visoki predstavniki ameriške administracije naj bi dokončali naj bi tudi načrt za razdelitev prihodka od nafte.

Bush naj bi za novega ameriškega veleposlanika v Iraku imenoval dosedanjega veleposlanika v Pakistanu Ryana Crockerja. Sedanji veleposlanik ZDA v Iraku Zalmay Khalilzad pa bo imenovan za ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih, kjer bo zamenjal Johna Boltona.

Prav tako bo Bush v prihodnjih dneh zamenjal tudi poveljnika ameriških sil na Bližnjem vzhodu generala Johna Abizaida in poveljnika ameriških enot v Iraku generala Georgea Caseyja.

Kot je v ponedeljek povedal tiskovni predstavnik Bele hiše, se Bush " zaveda, da je veliko zaskrbljenosti" zaradi vojne v Iraku, vendar pa po drugi strani Američani "ne želijo novega 11. septembra" in je bolje, da se s teroristi soočijo na tujih bojiščih, v Iraku in drugod, kot pa v ZDA.

Nasilje v Iraku se nadaljuje

Medtem ko svet nestrpno pričakuje govor ameriškega predsednika Georgea Busha, v katerem bo predstavil novo ameriško strategijo za Irak, se v Iraku nadaljujejo bombardiranja, obstreljevanja, poskusi atentatov in odkrivanje trupel. Po navedbah varnostnih virov je bilo danes ubitih najmanj sedem ljudi, okoli 20 je bilo ranjenih.

Štirje so bili ubiti, dvanajst je bilo ranjenih, ko se je na neki tržnici v mestu Tal Afar razstrelil samomorilski napadalec. To je povedal tamkajšnji mestni svetnik Nadžem Abdulah, ki je bil sicer sam pred tem tarča neuspelega napada. V bližini njegovega avtomobila je namreč eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je bil ranjen Abdulahov šofer.

V ločenih streljanjih v tretjem največjem iraškem mestu Mosul sta bila pred tem ubita zdravstveni delavec in neka ženska. Prvi je bil ubit v napadu na njegovo zasebno kliniko, ženska pa je življenje izgubila v streljanju na avtobusni postaji v središču mesta.
V iraški prestolnici so bili v dveh bombnih napadih ranjeni štirje civilisti, v enem od napadov pa je bil tudi poškodovan vodovod, ki oskrbuje šiitsko četrt Sadr City.

V Mahmudiji južno od Bagdada je bil v eksploziji avtomobila bombe na bencinski črpalki ubit en civilist, trije so bili ranjeni. Eni viri pa poročajo, da sta bila v napadu ubita dva civilista.

Poleg tega so v Bagdadu in njegovi okolici odkrili trupla devetih moških, starih od 20 do 30 let, ki so imeli zvezane roke in prevezane oči. Dve trupli so našli tudi v Mosulu.

Pred tem so bili v dveh granatnih napadih v bagdadski četrti Sadr City, največjem šiitskem območju v prestolnici in glavnem oporišču t.i. Mahdijeve vojske Moktade al Sadra, v torek zvečer ubiti štirje civilisti.

V Iraku življenje izgubilo že 3005 ameriških vojakov

Prav tako v torek je bil v napadu iraških upornikov severovzhodno od Bagdada ubit ameriški vojak, še en vojak pa je podlegel poškodbam, ki jih je utrpel med operacijami v provinci Dijala, je sporočila ameriška vojska. S tem je število ameriških vojaških izgub v Iraku doseglo število 3005.

Iraške sile so danes zaprle območje bagdadske sunitske četrti Haifa Alavi, kjer je bilo v torkovih spopadih ubitih najmanj 50 skrajnežev. Po besedah očividcev so se spopadi v torek sicer končali, vendar iraške sile še naprej patruljirajo, prebivalci pa ostajajo večinoma na svojih domovih.

Predstavnik iraškega ministrstva za transport je medtem sporočil, da je za torkovo strmoglavljenje letala blizu Bagdada, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo 34 ljudi, kriva tehnična napaka ali pa neizkušenost pilota. V nesreči je umrlo 28 turških delavcev, med žrtvami pa so tudi trije Moldavci ter ameriški, ruski in ukrajinski državljan.