50. let od podpisa Rimske pogodbe

Danes mineva 50. let od podpisa Rimske pogodbe, dokumenta, ki je postavil temelje današnji EU. Ob obletnici se bodo v Berlinu zbrali voditelji unije.

Objavljeno
24. marec 2007 10.45
V Berlinu vse pripravljeno na sprejem voditeljev EU
Bruselj/Ljubljana - Šest držav - Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg - je 25. marca 1957 v Rimu podpisalo pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Gre za dokument, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje danšnji Evropski uniji. Ob 50. obletnici podpisa se bodo voditelji unije zbrali v Berlinu - slovesni trenutek bodo obeležili s podpisom berlinske deklaracije, s katero želijo evropskemu projektu dati nov zagon.

Po besedah nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je pogodbo podpisal v imenu Nemčije, je šlo "za verjetno največji dogodek povojnega časa". Dokument je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU - prostemu pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev.

Odprava carin in količinskih omejitev pri trgovanju med članicami EGS in uvedba skupne carinske tarife do tretjih držav, sta predstavljali temelje vzpostavitve skupnega evropskega trga. Poleg uvedbe omenjenih štirih temeljnih svoboščin povezave so se države odločile tudi za sprejetje skupne politike na področju kmetijstva in prometa ter vzpostavitev sistema, ki naj bi zagotavljal, da na notranjem trgu ne bo prihajalo do izkrivljanja konkurence. Države so si s pogodbo zadale tudi usklajevanje ekonomskih politik in približevanje zakonodaje v obsegu, ki bo zagotavljal delovanje skupnega trga.

Čeprav se je pogodba o ustanovitvi EGS osredotočala na ekonomsko integracijo držav, pa so ambicije ustanovnih članic EU segale precej dlje od zgolj gospodarskega povezovanja in sodelovanja.

Politično povezovanje uspešno samo kot nasledek gospodarskega

Da je šlo pri Rimski pogodbi za oboje, gospodarski in politični projekt oziroma za politični projekt zagotavljanja trajnega miru zlasti med Francijo in Nemčijo skozi gospodarski projekt povezovanja ključnih industrijskih panog, je prepričana tudi predavateljica evropske zgodovine na FDV, docentka Cirila Toplak. Po njenem mnenju gre za " končno dozorelo spoznanje, da je politično povezovanje lahko uspešno samo kot nasledek gospodarskega povezovanja in ne obratno ali vzporedno, kot je bilo zamišljeno v številnih propadlih projektih evropskega povezovanja pred drugo svetovno vojno".

Rimska pogodba je neuradno ime tudi za leta 2004 podpisano ustavno pogodbo EU. 25 članic je namreč ta dokument simbolično podpisalo v Rimu, kjer sta bili podpisani obe omenjeni, temeljni pogodbi EU. Italijanska prestolnica je bila ob tem leta 1957 izbrana tudi za depozitarko vseh pogodb EU.