60 let od eksplozije prve atomske bombe

Washington - Svet je 16. julija 1945 doživel prvo eksplozijo atomske bombe, ki so jo Američani sprožili na poskusnem poligonu v zvezni državi Nova Mehika. Noč pred 60. leti se je na kraju poskusa spremenila v dan, jedrska eksplozija pa je naredila več kot tri metre globok in 300 metrov širok krater v puščavskih tleh. Poskus je uspel in tri tedne kasneje je bila rušilna moč novega orožja preizkušena nad Hirošimo in Nagasakijem. To je končalo drugo svetovno vojno, toda začela se je nova, hladna.

Dve generaciji kasneje območje "prizorišča Trinity ", kakor je prvo atomsko bombo poimenoval oče atomske bombe Robert Oppenheimer, še danes spominja na čas eksplozije prve jedrske naprave, ki je pomenila vrhunec raziskav projekta Manhattan, ameriškega projekta razvoja atomske bombe. Takrat je v puščavi na vrhu 30-metrskega jeklenega stolpa ob 5. uri 29 minut in 45 sekund eksplodirala 19-kilotonska plutonijeva bomba, ki je razsvetlila nebo kot sredi dopoldneva in oblikovala prvi gobasti oblak po jedrski eksploziji.

“Očarljiva” moč eksplozije

Bombo so sprožili iz varnega zavetja v kakih 10 kilometrov oddaljenem bunkerju. Znanstvenike, pa tudi politike je strahotna moč eksplozije na eni strani očarala, na drugi pa tudi prestrašila. "Razvili smo najstrašnejšo bombo v zgodovini sveta," je v svoj dnevnik zapisal tedanji ameriški predsednik Harry Truman. Silovita eksplozija je uničila vse v neposredni bližini, približno pol kilometra od eksplozije ožgala puščavo na črno in celo stalila puščavski pesek v zeleno steklovinasto snov.

Poskus je uspel in že tri tedne kasneje sta podobni bombi eksplodirali nad japonskimi mesti Hirošima in Nagasaki, kar je privedlo do kapitulacije Japonske in s tem konca druge svetovne vojne tudi na Pacifiku. To je bila prva in doslej k sreči tudi edina uporaba jedrskega orožja v vojni in proti ljudem, ki je sprožila tudi žgoče debate o moralni upravičenosti uporabe tega orožja in odgovornosti, ki jo prinaša.

Začetek hladne vojne

Atomska bomba je sprožila tudi novo oboroževalno tekmo in novo, hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki pa jo je, paradoksalno, prav atomska bomba pomagala ohraniti na stopnji, da ni postala "vroča". Tveganje pred medsebojnim uničenjem je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši konflikt. Kljub temu je bil svet nekajkrat na pragu jedrske kataklizme, najresneje verjetno med kubansko krizo jeseni 1962, ko je SZ na Kubi namestila rakete z jedrskimi konicami.

Tudi oboroževalna tekma z jedrskim orožjem dobiva vedno nove razsežnosti. Danes je znanih sedem držav, ki so uspešno preizkusile jedrsko orožje, še dve pa naj bi to orožje posedovali. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija ter Indija in Pakistan. Izrael zanika, da bi imel jedrsko orožje, a naj bi imel po obveščevalnih podatkih okoli sto do dvesto jedrskih konic. Jedrsko orožje pa naj bi že razvila tudi Severna Koreja oziroma naj bi bila temu zelo blizu.

Teroristi stremijo po jedrskem orožju

Zaradi domnevnih iraških ambicij razvoja jedrskega orožja so ZDA sprožile tudi t.i. preventivni napad na Irak, pred vse hujšimi obtožbami zaradi domnev o tajnem jedrskem programu pa se brani tudi Iran. Vse večji so strahovi, da bi se do jedrskega orožja dokopali tudi teroristi. Posebej ranljivo naj bi bilo orožje iz bivšega sovjetskega jedrskega arzenala, ki naj bi ga bilo moč dobiti tudi na črnem trgu. To pa še posebej vznemirja zlasti ZDA in njihove zahodne zaveznice, ki so v vojni proti terorizmu najbolj verjetna tarča skrajnežev mednarodne teroristične mreže Al Kaida.

Danes so bombe tisočkrat močnejše

Današnje bombe dosegajo tudi več tisočkrat večjo moč od prve, ki je eksplodirala pred 60. leti. Dosegajo tudi moči več megaton. Najmočnejši jedrski preizkusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ponuja to orožje. Po nekaterih podatkih naj bi svetovni arzenal vseboval okoli 50.000 jedrskih konic, kar bi bilo dovolj za nekajkratno uničenje planeta.

Prizorišče prvega preizkusa atomske bombe v puščavi Nove Mehike je danes ameriški nacionalni spomenik, ki pa je večino časa zaprt za javnost. Vojska ga za turiste odpre le dvakrat letno. Danes na preizkus bombe Trinity spominja le še manjši spomenik na območju ničelne točke, kjer je nekdaj stal jekleni stolp, ki ga je eksplozija izničila. Obiskovalci lahko si poleg spominskega obeležja ogledajo še ostanke kmetije, kjer so znanstveniki sestavili bombo, medtem ko je vojska druge ostanke eksplozije uničila že v 60. letih.

Območje je vojska tudi temeljito očistila in pobrala skoraj ves radioaktiven trinitit, ki je nastal iz puščavskega peska ob eksploziji. Tako je območje danes relativno nizko radioaktivno; stopnje sevanja presegajo naravno radioaktivnost okolice za desetkrat, kar je po navedbah znanstvenikov nenevarno. Kot navajajo, dobi kadilec, ki pokadi škatlico cigaret na dan, približno 80-krat večjo dozo radiacije kot pa na ničelni točki "prizorišča Trinity".