Danes sta se spisku arabskih držav, ki so sklenile prijateljstvo z nekdaj nadvse osovraženim judovskim »režimom« v Izraelu, priključila še ZAE in Bahrajn. Z judovsko državo sta sklenili »mirovna« dogovora, ki so ju poimenovali po preroku Abrahamu, ki si ga delijo judovska, krščanska in muslimanska veroizpoved, hkrati pa so pod ameriškim pokroviteljstvom vse tri države podpisale še poseben sporazum, katerega vsebino so do danes skrivali pred javnostjo.
ZAE in Bahrajn nista bila z Izraelom nikoli v zaresni vojni kakor kak Egipt, ki je kot prva arabska država že leta 1979 s sporazumom iz Camp Davida vzpostavil diplomatske odnose z judovsko državo (ki mu je v zameno vrnila Sinajski polotok). Pred 26 leti je Egiptu sledila Jordanija, katere del ozemlja je še vedno pod izraelsko okupacijo. Izraelski diplomati se zdaj nadejajo, da se bosta skupini prijateljskih arabskih držav kmalu pridružila še skoraj gotovo sultanat Oman in morda tudi Sudan. »Zelo kmalu bodo temu primeru sledile tudi druge države,« je danes napovedal Trump.
Po njegovih besedah bosta Abrahamova dogovora muslimanom, Judom in kristijanom odprla vrata, da »živijo skupaj, molijo skupaj in sanjajo skupaj«. Podpisniki sporazumov, ki sta ju Trump in Netanjahu že vnaprej razglasila za »zgodovinska«, govorijo, da se bo zdaj povečala stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu, zaradi tega »zgodovinskega« dogodka pa nekateri sedanjega ameriškega predsednika že vidijo kot naslednjega prejemnika Nobelove nagrade za mir. V izraelskih opozicijskih medijih so ugotovili, da v teh dogovorih ni prav nič zgodovinskega, da niso mirovni sporazumi, temveč zgolj sporazumi o »normalizaciji«. »Izrael in njegova dva partnerja v Perzijskem zalivu so enostavno iz sence povlekli tajne strateške zveze, ki jih vzdržujejo že mnoga leta,« so zapisali v časniku Haaretz.
Protiiranska koalicija
Skeptiki opozarjajo, da so že na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je Izrael sklepal prve mirovne dogovore s Palestinci in vzpostavljal stike s sosednjimi državami, tudi vsi govorili o »novi dobi«, tri desetletja za tem pa so izraelsko-palestinsko odnosi še bolj nikakršni kakor doslej. Pravzaprav so s sklepanjem sedanjih sporazumov Američani, Judje in njihovi sunitski zavezniki dosegli, da sta se prvič po dolgem času med seboj na smrt skregani palestinski frakciji začeli pogovarjati o poenotenju.
Pesimisti so prepričani tudi, da se bodo zdaj razmere še poslabšale, saj bodo novi sporazumi le še povečali trenja med muslimanskimi državami. Številni šiiti namreč mislijo, da zdaj s pomočjo sedanjega »režima« v Washingtonu, ki je spet »napovedal vojno« Iranu, sestavljajo nekateri, že doslej do njih sovražni in po tihem z Izraelom nadvse prijateljski in z judovsko državo nikoli vojskujoči sunitski režimi uradno protiiransko koalicijo, zato niso le muslimanski »bratje« v Teheranu zažugali, da bodo v ZAE in Bahreinu občutili posledice te »izdaje«.
Pozabljeni Palestinci
Kot izdajo včerajšnja podpisa sporazumov dojemajo zlasti Palestinci, do katerih pa njihovi arabski bratje niso pokazali pretirane solidarnosti. Prejšnji teden so Palestinci, ki jim grozi, da bo Tel Aviv s pomočjo sedanje ameriške administracije »legaliziral« okupacijo njihovih ozemelj, predlagali, da bi Arabska liga sprejela resolucijo, s katero bi obsodila normalizacijo odnosov z Izraelom. Proti so glasovali največji arabski igralci Perzijskega zaliva: Egipt, Jordanija, Maroko in Sudan. ZAE so celo predlagali sprejetje nasprotne resolucije, s katero bi podprli arabske poskuse otoplitve odnosov z judovsko državo. Številne arabske države so se glasovanja vzdržale, a proti temu predlogu so poleg Palestincev glasovali le še predstavniki Jemna in Somalije.