Tiskane izdaje
Največji adut vseh treh ponudnic je dogovor evropskega sveta iz leta 2003 - in ponovljen decembra lani -, da bodo prednost pri pridobivanju sedežev novih evropskih agencij imele nove članice Unije. Slovenija in Slovaška sta morda v nekoliko ugodnejšem položaju, saj sta se Uniji pridružili maja 2004, pa še vedno ne gostita nobene agencije, Romunija pa je (skupaj z Bolgarijo) postala članica skupnosti šele januarja 2007, čeprav se v Bukarešti s tem argumentom ne bodo strinjali. Možnosti za delo agencije bodo v treh prestolnicah izboljšali do skrajnih meja, zato ni gotovo, da bo ponudba Ljubljane za nastanitev Acerja v popolnoma novih 1.100 kvadratnih metrov razsežnih prostorih za Bežigradom, z oprostitvijo najemnine za dve leti, najbolj konkurenčna, in jo bo treba morda še izboljšati.
Z bližino do drugih članic Unije, razen Grčije, Bolgarije ter energetsko manj pomembnih Cipra in Malte, lahko Slovenija in Slovaška morda računata na dodatno točko, a če bi sedeže agencij izbirali po zračni razdalji, bi Finska, Irska ali Portugalska ostale praznih rok. Z ljubljanskega letališča je mogoče brez prestopanja poleteti v petnajst članic Unije, toda tudi obe tekmici imata dobre zračne zveze. Naša država stavi na članstvo v schengenskem prostoru in evrski skupini, z obema pa se lahko pohvali tudi Slovaška, čeprav bodo v Romuniji ugovarjali, da mednarodni funkcionarji povsod po Evropi, vključno v Bukarešto, potujejo brez vizumov, evre pa morajo menjavati v lokalne valute še kje drugje, na primer na Švedskem, v Veliki Britaniji in na Danskem.
Naštevanje domnevnih prednosti je mogoče nadaljevati, a malone vsakemu argumentu v prid Ljubljane lahko konkurenta postavita nasprotne dokaze, ki bi še bolj zapletli razpravo o najboljši ponudbi, zato bodo na dodelitev sedeža agencije s sedmimi milijoni evrov letnega proračuna vplivali predvsem politični dejavniki, ki jih bo Slovenija, kakor je napovedal minister Lahovnik, poskušala izrabiti v lastni prid. Slovenija in Slovaška sta že kandidirali za sedež evropskega inštituta za enakost med spoloma, ki ga je dobila litovska prestolnica Vilnius, vendar se je naša država taktično umaknila iz boja, da si ne bi pokvarila možnosti za gostiteljstvo nadzornega organa sistema satelitske navigacije (Galileo). Bratislava si je prizadevala dobiti tudi sedež evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), a so ga dodelili Budimpešti, zato bi bilo gostiteljstvo Acerja obliž na rano dveh zaporednih neuspehov. Za Galilea se Slovaška ne poteguje, kar bi lahko izrabila za pritisk, naj Acer dobi Bratislava, saj ima Slovenija navsezadnje še eno železo v ognju. Toda za glavni stan nadzornega organa sistema satelitske navigacije, ki krepko zamuja z načrti, zato bo odločitev sprejeta šele čez nekaj let, je v igri še deset drugih članic Unije, med njimi samo dve novi članici - Češka in Malta - ter kar osem starih, ki so pri vlaganju kandidatur mirno prezrle sklep najvišjih državnikov o prednosti novink pri dodeljevanju sedežev evropskih agencij.
