Tiskane izdaje
New York/Teheran - ZDA so iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu odobrile vizum, tako da bo iranski predsednik lahko odpotoval v New York, kjer bo nagovoril Varnostni svet Združenih narodov med razpravo o novih sankcijah zoper Teheran. "Vizum je bil odobren," je danes potrdil tiskovni predstavnik State Departmenta, sicer pa je razprava 15 članic VS ZN, ki bo obravnavala predvsem sankcije zoper Iran predvidena za v sredo.
Iran ne kaže znakov popuščanja
Iran je preko veleposlaništva ZDA v Švici zaprosil za vizume za Ahmadinedžada in njegovo spremstvo. Iranski predsednik želi nastopiti pred VS ZN, ko bo ta obravnaval resolucijo o sankcijah proti Iranu zaradi njegovega kljubovanja zahtevi po prekinitvi bogatenja urana. To pravico namreč sleherni državi, na katero se nanaša neka resolucija VS ZN, zagotavlja Ustanovna listina ZN in tako so zaradi dejstva, da Washington in Teheran nimata diplomatskih odnosov, ZDA kot država gostiteljica Združenih narodov dolžne dovoliti vstop tujim državnim voditeljem, ki bi prisostvovali razpravi v VS ZN.
Stalne članice VS ZN in Nemčija so 15. marca dosegle dogovor o novih sankcijah proti Iranu, ki razširjajo seznam oseb in institucij z zamrznjenim premoženjem, prepovedujejo kupovanje orožja od Irana ter uvajajo še nekatere druge ukrepe.
Iran je medtem danes opozoril, da bo nova resolucija dobila "sorazmeren odziv" Teherana, država pa je tudi pripravljena plačati ceno za nadaljevanje svojih jedrskih ambicij, je poudaril namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči.
Prvi plinovod med Iranom in Armenijo
Sicer pa sta iranski predsednik Ahmadinedžad in njegov armenski kolega Robert Kočarjan danes v armenskem mestu Meghri na meji z Iranom tudi uradno odprla prvi del novega cevovoda za transport zemeljskega plina, ki povezuje obe državi. Po 40 kilometrov dolgem odseku plinovoda naj bi Iran v prvi fazi projekta sosednji državi letno dostavil 400 milijonov kubičnih metrov plina.
Ko bo plinovod končan in bo segel do armenske prestolnice Erevan, se bo obseg transportiranega zemeljskega plina povečal do 2,5 milijarde kubičnih metrov letno. V okviru 20-letne pogodbe naj bi Armenija po skupno 141 kilometrov dolgem plinovodu prejela 36 milijard kubičnih metrov plina, ki ga bo poplačala z elektriko.
Dogovor o gradnji 200 milijonov dolarjev vrednega plinovoda so sklenili leta 1992, vendar se je gradnja začela komaj leta 2004. Izgradnji plinovoda je nasprotovala Rusija, saj njen monopolist Gazprom dobavlja Armeniji večino zemeljskega plina.
Kočarjan je današnji dogodek označil za dokaz prijateljstva med državama. "To je zgodovinski dogodek, s katerim se začenja nova doba v odnosih med Iranom in Armenijo," je bil navdušen armenski predsednik.
