Ahmadinedžad: Kmalu bomo videli nov Bližnji vzhod

V govoru, osredotočenem na nepredvidljiv razvoj dogodkov v Egiptu, je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad naznanil začetek nastajanja »novega Bližnjega vzhoda«.

Objavljeno
11. februar 2011 21.14
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika
Množice ljudi, ki so se zgrnile na teheranski Trg svobode, da bi počastile 32. obletnico islamske revolucije, so se pridružile pozivom k pravici vseh do svobodnega in demokratičnega odločanja. ZDA in Izrael, pričakovano, ne sodijo v predsednikovo vizijo regije; v njej ne bo prostora za aroganco, je med drugim poudaril Ahmadinedžad. »Veliko prebujenje«, ki ga je napovedal, se je v Iranu (menda) že zgodilo. Da bi zaščitile njegov rezultat, so oblasti v strahu pred pojavom protivladnih zborovanj in protestov pridržale več političnih aktivistov; med drugim vidnejšega predstavnika opozicije.

Več tisočem Irancev, ki so se zbrali v središču Teherana, je Ahmadinedžad ponudil že znano podobo sveta: v njem vodita ameriška dominantnost in zloveščost ter vse slabo, kar prinaša sionizem. Medtem ko mu je ljudstvo na simbolični ravni sledilo, je predsednik izustil seznam sprememb in med vrsticami nakazal, da je dogajanje v regiji nadaljevanje revolucije, ki je doživela vrhunec leta 1979. »Kmalu bomo videli nov Bližnji vzhod, ki se bo udejanjal brez Amerike in sionističnega režima in v katerem ne bo prostora za svetovno aroganco,« je bil oster Ahmadinedžad. Svoj nasvet Egipčanom je izrekel v obliki svarila pred ZDA; česar se morajo bati, je njihov »prijazni obraz«, je med drugim dejal. »Vaša pravica je, da svobodno izbirate svojo pot. Iran vas pri tem podpira.«

»Veliko prebujenje«, ki ima korenine v odstavitvi šaha Mohameda Reza Pahlavija pred več kot tremi desetletji in ki se zdaj razpleta, jemlje iranski politični vrh kot obliko samopotrditve in poslanstva, ki da si ga je z njo prislužil. To, kar zdaj - vsaj po prepričanju iranskega predsednika - doživlja svet, je revolucija, ki jo vodi imam Mehdi. Vrnitev dvanajstega šiitskega imama, ki je kot petletni deček izginil v desetem stoletju, je napovedana za sodni dan; Ahmadinedžad, kakor je pojasnjeval na trgu Azadi, v Egiptu in Tuniziji vidi njegove obrise. Iran, ki z najštevilčnejšo državo arabskega sveta nima diplomatskih stikov, ostaja jasen glede svojih želja - po prepričanju vrhovnega verskega vodje ajatole Alija Hamneija je rešitev težav Egipčanov v ustanovitvi islamske republike.

Svež spomin na krvavo zatrtje protivladnih protestov, ki so izbruhnili na teheranskih ulicah po predsedniških volitvah leta 2009, Ahmadinedžada ni odvrnil od sklicevanja na legitimne pravice egiptovskega ljudstva. Posredovanje pripadnikov varnostnih sil, ki so dan pred obletnico pridržale več političnih aktivistov in privržencev opozicije, je oblastem zagotovilo nemoteno slavje. Mehdi Karubi, reformistični klerik in eden od vidnejših predstavnikov iranske opozicije, je od četrtka v hišnem priporu. Napako je zagrešil, ko je s še enim nasprotnikom režima, Huseinom Musavijem, poskušal prijaviti shod. Ozadje dogodka, ki sta ga Karubi in Musavi načrtovala za 14. januar, je bilo po besedah iranskega vrhovnega tožilca Golama Huseina Mohsenija »politične« in »delitvene« narave. »Z izbiro drugega datuma se ti posamezniki odmikajo od preostalih in ustvarjajo delitve,« je odločitev oblasti, da načrtovano zborovanje zatre v kali, v sredo komentiral tožilec.

V intervjuju za New York Times je Karubi pred tednom dni strnil očitke iranske opozicije o dvojnih merilih Teherana. »Če svojim ljudem ne bodo pustili demonstrirati, je to v nasprotju z vsem, kar govorijo, in s podporo protestom v Egiptu,« je takrat dejal. Poleg njega so oblasti v zadnjih dneh pridržale Mohameda Huseina Šarifzadegana, nekdanjega ministra in Musavijevega svetovalca, in Tagija Rahmanija, aktivista, ki se je večkrat pojavljal ob Karubiju. Musavija menda niso pridržali.