Ahmadinedžad ponovno za jedrski program

Teheran/Berlin - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ob današnjem izteku roka Varnostnega sveta ZN za ustavitev iranskega jedrskega programa ponovno poudaril, da bo Iran nadaljeval z razvojem jedrske tehnologije, ki je po njegovih besedah ključnega pomena za napredek in razvoj države. Če dobimo to energijo, bomo napredovali za okoli 50 let, je poudaril Ahmadinedžad.

Jedrski napredek

Po Ahmadinedžadovem mnenju je jedrska energija ključnega pomena za razvoj in napredek Irana. "Tega je vredna, tudi če za nadaljnjih deset let ustavimo vse druge aktivnosti in se osredotočimo le na to vprašanje," je poudaril Ahmadinedžad pred zbrano množico v kraju Siakal na severu Irana.

Danes seizteka rok, ki ga je VS ZN postavil Teheranu za zaustavitev bogatenja urana. VS ZN je 23. decembra lani v resoluciji 1737 od Teherana zahteval, naj do 21. februarja prekine z vsemi dejavnostmi bogatenja urana, v nasprotnem primeru pa mu je zagrozil z uvedbo dodatnih sankcij.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej mora sedaj v skladu z resolucijo VS ZN do petka predložiti poročilo, ali in do katere mere je Iran izpolnil zahteve po ustavitvi bogatenja urana. El Baradej bi poročilo, v katerem naj bi po pričakovanjih ugotovil, da Iran zahtev VS ZN ni izpolnil, lahko predstavil že danes ali v četrtek.

Riceova in Steinmeier upata, da se bo Teheran uklonil

Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice in njen nemški kolega Frank-Walter Steinmeier sta danes v Berlinu izrazila upanje, da se bo Iran uklonil zahtevam mednarodne skupnosti ter opustil bogatenje in predelavo urana in tako omogočil vrnitev k pogajanjem. Vendar nobeden od njiju ni dejal, kakšne posledice bi lahko doletele Teheran, če bo kljuboval zadnjemu časovnemu roku Varnostnega sveta ZN za opustitev bogatenja urana, ki se izteka danes.

"Iranci na žalost niso pristali na zahteve mednarodne skupnosti. Z vsemi našimi partnerji se bomo posvetovali in morali se bomo odločiti, kako bomo postopali naprej," je po srečanju s Steimeierjem v Berlinu dejala Riceova.

Po njenih besedah bi bilo najbolje za Iran, če bi zaustavil bogatenje in predelovanje urana in tako omogočil vrnitev k pogajanjem. "To je edini namen pritiska na iranski režim. Da lahko iranski režim sprejema boljše odločitve glede vključevanja v mednarodno skupnost," je dejala in izrazila mnenje, da vsi upajo, da bo prišel dan, ko se bo Iran odločil za tovrstno pot in ne za pot konfrontacije.
Steinmeier pa je dejal, da je dal Iranu jasno vedeti, da Zahod potrebuje dejanske, zanesljive signale, ki bi vodili nazaj za pogajalsko mizo, ne pa nejasne javne izjave. "Ne opuščam upanja, da bomo v tem uspeli, vendar vedno znova ponavljam, da so odločitve potrebne v samem Teheranu," je še dejal nemški minister.

Že pred tem sta v Moskvi podobno povedala ruski in francoski zunanji minister, Sergej Lavrov in Philippe Douste-Blazy, ki sta pozvala k enotnosti v sporu glede iranskega jedrskega vprašanja, ob tem pa poudarila, da bi morala mednarodna skupnost ostati odprta za obnovitev dialoga s Teheranom.