Ahmadinedžad za jedrski program

Novi predsednik Irana je obljubil, da bo Iran nadaljeval z miroljubnim jedrskim programom. V vlado pa je pripravljen povabiti tako konservativce kot opozicijske reformiste.

Objavljeno
26. junij 2005 18.16
Franco Frattini
Teheran/Rim/Tel Aviv - Novi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je obljubil, da bo Iran nadaljeval z miroljubnim jedrskim programom, ob tem pa dodal, da država ne potrebuje ameriške pomoči pri svojem razvoju, saj ta "temelji na zanašanju nase".

" Iranska miroljubna tehnologija je rezultat znanstvenih dosežkov iranske mladine. Mi potrebujemo jedrsko tehnologijo za energijo, v zdravstvene in kmetijske namene ter za naš znanstveni razvoj. S tem bomo nadaljevali," je izjavil Ahmadinedžad.

Glede nadaljevanja pogajanj z EU o iranskem jedrskem programu je dejal, da bodo pogajanja nadaljevali, vendar pa nameravajo "ohraniti naše nacionalne interese in vztrajati pri pravici iranskega naroda do uporabe jedrske energije."

Oblikovanje vlade

Ahmadinedžad je izjavil, da je pripravljen oblikovati koalicijsko vlado, v katero bi sprejel tako konservativce kot tudi opozicijske reformiste. "Čas tekmovanja je minil. V moji vladi je dobrodošel vsakdo, ki mi iskreno želi pomagati pri razvoju te države," je dejal Ahmadinedžad med obiskom mavzoleja pokojnega iranskega verskega voditelja ajatole Homeinija.

V Iranu so z ustavnimi spremembami leta 1989 odpravili položaj predsednika vlada, tako da sedaj predsednik države oblikuje vlado.

Ahmadinedžad obiskal Homeinijev mavzolej

Ahmadinedžad s poklonom Homeiniju nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov, ki so običajno že kmalu po prevzemu oblasti obiskali grob iranskega duhovnega vodje. "Smer imama je absolutna smer Islamske republike. Bil je ustanovitelj revolucije in on je referenca revolucije," je o Homeiniju izjavil novi iranski predsednik, ki je v petkovem drugem krogu volitev premagal nekdanjega predsednika države Akbarja Hašemija Rafsandžanija. "V preteklih letih smo veliko dosegli, vendar pa moramo iskati nova obzorja, " je še dodal. V drugem krogu volitev je sicer za 48-letnega Ahmadinedžada glasovalo 61,69 odstotka volivcev.

Predsednikov prvi korak bo zmanjšanje obrestnih mer v državi. Te trenutno variirajo med 12 in 18 odstotki letno, Ahmadinedžad pa jih želi zmanjšati na manj kot 10 odstotkov. S tem želi povečati proizvodnjo, ukrep pa utegne izzvati ostre kritike iranske centralne banke.

Teheran se bo še naprej pogajal z EU

Iransko zunanje ministrstvo pa je danes sporočilo, da bo Iran še naprej sodeloval v pogajanjih z EU glede iranskega jedrskega programa, vendar pa je po po izvolitvi Ahmadinedžada pridobil na pogajalski moči. " Jedrsko vprašanje je del makropolitike, naše stališče pa se zaradi spremembe na mestu predsednika ne bo spremenilo," je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Hamid Reza Asefi, ob tem pa dodal, da "je po tej izvolitvi Iran vendarle bolj usposobljen za soočanje z izzivi, kar bi morali upoštevati tudi Evropejci."

Asefi je še dejal, da bo Iran z novim predsednikom do Arabcev in muslimanskega sveta še naprej izvajal "politiko popuščanja napetosti, ki je politika iranskega režima". Ta usmeritev je po besedah iranskega tiskovnega predstavnika ena izmed "makropolitik", ki jih bo Iran še naprej izvajal.

Rafsandžanijev poraz skrbi EU?

Medtem pa je evropski komisar za pravosodje Franco Frattini v pogovoru za italijanski časnik La Reppublica izjavil, da bi po njegovi oceni EU od novega iranskega predsednika Ahmadinedžada morala zahtevati spoštovanje človekovih pravic in zagotovila glede iranskega jedrskega programa, enako kot je to zahtevala od njegovega predhodnika Mohameda Hatamija.

"Zaradi Rafsandžanijevega poraza smo zaskrbljeni," je dejal Italijan. Po njegovih besedah je Ahmadinedžad v prvih izjavah izrekel nekatere zelo ostre besede. "Rekel je, da ima Iran pravico do jedrskega razvoja, vendar pa moramo preveriti, ali je s tem mislil na uporabo v civilne ali vojaške namene," opozarja Frattini.

Peres: Zmaga Ahmadinedžada je grožnja za svobodni svet

Z izvolitvijo skrajno konservativnega predsednika so po mnenju izraelske vlade možnosti za popuščanje napetosti na območju upadle. "Sklep tega je, da se nevarna kombinacija ekstremizma, nekonvencionalnega orožja in osamitve od Zahoda nadaljuje, kar bo povzročilo znatne težave za svobodni svet," je v soboto zvečer povedal namestnik izraelskega premiera Šimon Peres , ki meni, da iranske volitve niso bile ne svobodne ne poštene.

Svetovalec izraelskega obrambnega ministrstva Amos Gilad pa je izjavil, da je Ahmadinedžadova zmaga prizadejala težak udarec iranskemu reformističnemu gibanju. "Z izvolitvijo novega predsednika se uspešno zaključuje proces črtanja reform in vseh naporov za spremembe v Iranu," je Gilad izjavil za izraelski vojaški radio. Izvolitev Ahmadinedžada "ilustrira skrito grožnjo skrajnega režima. Iran predstavlja grožnjo vsemu svetu."

Izraelski mediji so zmagi iranskega konservativcanamenili precejšnjo pozornost, najbolj brani izraelski časnik Jediot Aharonot pa je zmago Ahmadinedžana prikazal kot "Rabelj izvoljen za predsednika ". Ob tem je časnik opozoril tudi na "neuspeh" oziroma "presenečenje" glede napovedi izida iranskih volitev s strani Izraela in Zahoda, kar naj bi kazalo na zaskrbljujočo ignoranco Zahoda do Irana in razmer v tej državi.

V Izraelu štejejo Teheran vse od padca diktatorskega režima Sadama Huseina v Iraku za največjega izraelskega sovražnika, temu primerno pa si izraelski režim prizadeva spodbuditi mednarodno skupnost za skupno akcijo, s katero bi prepreči ambicije Irana v zvezi z njegovim domnevnim jedrskim orožjem.