Ahtisaari skrivnosten glede Kosova

Posebni odposlanec ZN Martti Ahtisaari na zasedanju tako imenovane Kontaktne skupine javnosti zaenkrat ni razkril podrobnosti glede svojega predloga za razrešitev statusa Kosova.

Objavljeno
26. januar 2007 20.38
Posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari
Dunaj - Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari je v okviru razširjene kontaktne skupine za Kosovo (ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Rusija, EU in NATO) za zaprtimi vrati na Dunaju prvič predstavil svoj dolgo pričakovani predlog za status Kosova.

Tiskovni predstavnik Ahtisaarija, Remi Dourlot, je dejal, da bodo sedaj diplomati dokument odnesli v svoje prestolnice, kjer ga bodo preučili.
"Dokument smo, kot je bilo načrtovano, predstavili kontaktni skupini. Ahtisaari ga je najprej kratko predstavil, nato pa so drugi predstavili svoje pripombe in stališča," je dejal Dourlot, ki pa o podrobnostih ni želel govoriti.

Ahtisaarijev namestnik Albert Rohan, ki prav tako o podrobnostih ni želel govoriti, je povedal le, da je šlo za "rutinsko srečanje", ki je bilo "zelo dobro in pozitivno".

Ahtisaari je doslej glede predloga razkril samo, da se osredotoča na varstvo pravic manjšin in da predvideva ohranitev močne civilne in vojaške prisotnosti mednarodne skupnosti na Kosovu. Predlog naj bi sicer predvideval "zelo omejeno samostojnost".

Rešitev med željami Srbije in kosovskimi Albanci

Z omenjeno rešitvijo naj bi poskušal Ahtisaari ubrati pot med Srbijo, ki vztraja pri avtonomiji Kosova v okviru Srbije, in kosovskimi Albanci, ki vztrajajo pri neodvisnosti. Ahtisaari je doslej glede predloga razkril samo, da se osredotoča na varstvo pravic manjšin in da predvideva ohranitev močne civilne in vojaške prisotnosti mednarodne skupnosti.

Ahtisaari bo svoj predlog, katerega vsebina je zaenkrat še tajna, predstavil 2. februarja v Beogradu in Prištini. Po njunem odzivu naj bi ga izročil generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu, ki ga bo nato predložil Varnostnemu svetu ZN. Ta naj bi odločil, kdaj bo razpravljal o vprašanju.

ZDA in Velika Britanija za samostojnost Kosova, Rusija zaveznica Beograda

V kontaktni skupini samostojnost Kosova najbolj zagovarjajo ZDA in Velika Britanija. Rusija kot tradicionalna zaveznica Beograda pa vztraja pri rešitvi, ki bo sprejemljiva za Srbijo in bo spoštovala ozemeljsko celovitost, saj se Moskva boji, da bi v primeru neodvisnosti Kosova to možnost zahtevali tudi nekateri narodi v Ruski federaciji. V primeru neodvisnosti Kosova je sicer Rusija že zagrozila z vetom v VS ZN. EU in ZDA pa si v s pogovori prizadevajo, da bi rešitev podprla tudi Rusija.

Ahtisaari naj bi po prvotnih načrtih svoj predlog predstavil do konca lanskega leta, potem ko so v Srbiji za 21. januar letos sklicali parlamentarne volitve, pa je nato predstavitev predloga preložil na čas po volitvah. Na volitvah je sicer pričakovano zmagala radikalna stranka, vendar bo vlado najverjetneje oblikoval demokratski blok.

Finski diplomat Ahtisaari, ki je bil za odposlanca za Kosovo imenovan pred letom dni, je na Dunaju vodil pogajanja med Beogradom in Prištino, na katerih pa zaradi diametralno nasprotnih stališč niso dosegli posebnega napredka. Njegovo posredovalno vlogo sicer v precejšnji meri določajo smernice, ki jih je določila kontaktna skupina novembra 2005. Te smernice določajo, da na Kosovu ni mogoča vrnitev na stanje pred letom 1999 in da ne sme priti do razdelitve in tudi ne priključitve Kosova kateri od sosednjih držav ali posameznim njihovim delom.

Rupel: Zavlačevanje s statusom bi bilo lahkomiselno

Kosovo je "v začetku ključnega obdobja, ko se nakazuje rešitev" njegovega statusa, in ta rešitev mora biti sprejeta čim prej, je danes po srečanju zunanjih ministrov članic zveze Nato v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Ravno v teh dneh se dogajajo določeni koraki, določene spremembe, ki bodo najverjetneje prinesle spremembo statusa," je poudaril in dodal, da so "vsi enotni, da bi bilo zelo lahkomiselno dopustiti zavlačevanje in prostor za alternativne rešitve".

"Če bi se debata (o statusu) zavlekla, bi bili policisti (na Kosovu) izpostavljeni večjim nevarnostim, kot je običajno," je pojasnil. V Beogradu se danes "marsikaj dogaja", začeli so se pogovori med srbskimi strankami in "zadeva Kosovo pogovore komplicira", je dejal minister. "Tisto, česar se bojimo, je, da bi se pogovori o končnem statusu Kosova preveč zavlekli, da bi se nemara preveč zavlekle tudi razprave v Varnostnem svetu ZN, kar bi marsikoga navajalo k iskanju alternativnih rešitev - razen tiste, ki jo poznamo in katere avtor je (posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti) Ahtisaari," je dejal Rupel.

"Rešitev za Kosovo je rešitev tudi za Srbijo in za celotno regijo," je še poudaril minister. Po volitvah v Srbiji se je namreč treba nehati zatekati h kratkoročnim rešitvam, temveč se je potrebno usmeriti v "dolgoročne rešitve", ki se nanašajo na "evropsko perspektivo Srbije", na njeno članstvo v EU in Nato. Odločitev o povabilu Srbije v Partnerstvo za mir, ki velja za čakalnico na članstvo v Nato, je bila tako po ministrovem mnenju "pravilna".

Rupel je poudaril tudi sodelovanje EU in Nato, ki je bilo po njegovih besedah "glavna jed" na današnjem kosilu. Enotnost EU in Nato na Kosovu bi precej pomagala pri opredeljevanju resolucije ZN o statusu Kosova. Če bi bila zagotovljena enotnost, se "ne bi bilo treba bati vetov", je dejal.

Rupel je sicer v razpravi izpostavil tri ključne točke. Poudaril je, da je "rešitev za Kosovo rešitev tudi za Srbijo" . "Rešitev za Kosovo bo lahko pomagala gospodarstvu v regiji," je pojasnil in dodal, da se gospodarstvo v Srbiji "še vedno opoteka".

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice pa je po Ruplovih besedah povedala, da se "pogovori z Rusijo nadaljujejo" ter poudarila, da "ni mogoče tvegati poniževanja nobenega od narodov na Zahodnem Balkanu". "Bila je zelo pozitivna in optimistična," je menil Rupel. Ob tem je še povzel besede ruskega predsednika Vladimirja Putina, da "Rusi ne morejo biti bolj srbski od Srbov".

Nato ima na Kosovu približno 16.500 vojakov 36 narodnosti. EU naj bi po odločitvi o statusu na Kosovo poslala do 1300 ljudi, ki naj bi pomagali lokalnim oblastem. Z odhodom 10. motoriziranega bataljona na Kosovo z marcem bo v pokrajini tudi več kot 700 slovenskih vojakov.