Tiskane izdaje
London - Ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino in njegov britanski kolega William Hague sta o Julijanu Assangeu razpravljala tudi med srečanjem ministrov članic ZN v New Yorku, a rešitve nista našla. »Zunanji minister je Patinu razložil, da je Združeno kraljestvo dolžno Assagea izročiti Švedski. Zakonodaja Velike Britanije ne pozna koncepta diplomatskega azila, ki je dobro uveljavljen v državah Latinske Amerike,« so po poročanju Guardiana po srečanju med ministroma sporočili iz britanskega zunanjega ministrstva.
Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu zatekel 19. junija in zaprosil za azil. Boji se namreč, da bi ga Švedska, kjer ga iščejo zaradi obtožb o spolnih napadih, izročila Združenim državam Amerike, tam pa bi mu zaradi izdaje državnih skrivnosti grozila tudi smrtna kazen. Švedska je obtožbe 40-letnega ustanovitelja WikiLeaksa že večkrat zanikala.
Britanija in Ekvador sta se zdaj znašla v slepi ulici. Čeprav so Assangeu odobrili politični azil, ta ne more zapustiti ekvadorskega veleposlaništva, ker bi ga britanska policija nemudoma aretirala.
Amnesty International zahteva zagotovila
Assangeov primer je pod drobnogled vzela tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International. Sami sicer niso našli nikakršnih dokazov, da ga Švedska namerava izročiti ZDA, a če bi se to zgodilo, bi bile po besedah Nicole Duckworth njegove pravice ogrožene. Zato so Švedsko pozvali, naj javno zagotovi, da se Assange »na koncu ne bo znašel na letalu, namenjenem v ZDA«. »Pomembno je, da države pokažejo resen namen za preiskavo obtožb o spolnem nasilju, pri tem pa spoštujejo tako pravice žensk, ki so se pritožile, kot osumljencev,« je povedala Duckworthova.
100 dni na ekvadorskem veleposlaništvu
Kot smo na Delu že poročali, so Assanga v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec - zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Julijan Assange se je nato 19. Junija zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo, kjer je zaprosil za azil.
