Al Šabab: Islamistična milica, ki je prerasla samo sebe

Skrajno islamistično gibanje­ Al Šabab (arabsko: mladina)­ je v zadnjih letih iz uporne­ milice,­ ki se je januarja 2007 kot edina­ kolikor toliko organizirana oborožena skupina zoperstavila etiopski okupaciji Somalije,­ »mutiralo« v mednarodno teroristično organizacijo, ki je sposobna kompleksnih in »strateških« napadov.

Pokol v nakupovalnem središču Westgate v Nairobiju, v katerem je bilo ubitih najmanj 69 in ranjenih okoli 200 ljudi, je neposreden dokaz moči nekoč obskurne islamistične milice, ki je pred poldrugim letom prisegla zvestobo Al Kaidi. Organizacija »zasede« priljubljenega zbirališča zahodnjakov v kenijski prestolnici ter izvedba pokola in večdnevno upiranje peščice islamističnih borcev do zob oboroženim pripadnikom kenijskih in celo izraelskih posebnih enot (veriga nakupovalnih središč Westgate je v izraelski lasti) so bili srhljivi.

Deset do petnajst teroristov iz različnih držav – med njimi so bili tudi lastniki britanskih in ameriških potnih listov – je držalo v šahu celotno regijo in (ne le) Afriškemu rogu poslalo jasno sporočilo: obdobje relativne stabilnosti v Keniji, ki je bilo na kratko prekinjeno le z brutalnim povolilnim nasiljem pozimi 2008, se je končalo. To ni presenetljivo; bilo je le vprašanje časa. In to kljub temu, da so številni »varnostni strokovnjaki« in »analitiki« po vojaških porazih v Somaliji odpisali Al Šabab. Toda somalski skrajni islamisti, ki imajo že od nastanka precej mednarodno zasedbo, so postali najbolj nevarni, ko jim ni bilo več treba s polnimi kapacitetami skrbeti za nadzor Mogadiša in še nekaterih somalskih mest. Vojni porazi so jih dejansko »akcijsko« osvobodili in naredili nekajkrat bolj nevarne.

Veliki pok

Ko se je skoraj 3500 kenijskih vojakov jeseni 2011 odpravilo na vojaški pohod proti južni Somaliji, je bilo jasno, da bo v Nairobiju ali v Mombasi slej ko prej močno počilo in da ne bo ostalo le pri ugrabitvah turistov na bleščečih belih plažah ob Indijskem oceanu. Na možnost »velikega poka« je že poleti 2010, na dan finala svetovnega prvenstva v nogometu, kazal teroristični napad v ugandski Kampali, v katerem je bilo ubitih 76 ljudi, Al Šabab pa je napad »upravičil« s sodelovanjem ugandskih enot v misiji Afriške unije v Somaliji.

Kenija je od začetka devetdesetih let plačevala ceno za krvavo državljansko vojno v sosednji Somaliji, ki je že vsaj dvajset let absolutno padla država in je z vojaškim posegom v neposrednem sosedstvu naredila gromozansko strateško napako. Čeprav so se kenijski vojaki hitro vključili v skupne enote misije Afriške unije v Somaliji, proti katerim so se borci Al Šababa bojevali skoraj tako srdito kot proti okupacijski etiopski vojski pozimi 2007.

Enote AU so skupaj z vojsko somalske prehodne vlade ter neskromno pomočjo ameriških brezpilotnih letal [vzletajo iz skrivnega oporišča v Etiopiji] in helikopterskih napadov hitro pregnale 7000 do 9000 borcev Al Šababa iz Mogadiša in kasneje tudi iz strateško pomembnega pristanišča Kismajo na jugu države, od koder naj bi bil pokol v Nairobiju organiziran in voden, kar je novinarjem potrdil tudi tamkajšnji voditelj islamistične milice Abu Umar.

A prava gverilska vojna se je za skrajne islamiste tedaj šele začela. Hitro so se »regrupirali« in očistili svoje vrste. Izbrali so novo vodstvo in začeli delovati tako kot v prvih mesecih boja proti etiopskim silam, ko so po padcu vladavine Zveze islamskih sodišč za nekaj let prevzele nadzor nad porušeno državo.