Albanci in kosovski Srbi

Pred dobrim letom je mednarodna skupnost presodila, da čedalje bolj zaostrene razmere na Kosovu ne dopuščajo več odlaganja odločitve o statusu Kosova.

Objavljeno
02. marec 2007 21.35
Matija Grah, novinar zunanjepolitičnega uredništva Dela
Pred dobrim letom je mednarodna skupnost presodila, da čedalje bolj zaostrene razmere na Kosovu ne dopuščajo več odlaganja odločitve o statusu Kosova. Sklep so sprejele države kontaktne skupine za Kosovo, ki jo sestavljajo štiri članice varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Britanija in Francija) ter Nemčija in Italija. S to odločitvijo je mednarodna skupnost sprožila proces, ki je ireverzibilen. Sprožila je dogajanje, ki ga ni več mogoče zavrteti nazaj, preklicati, niti zamrzniti ali zaustaviti. Nadaljnje odlašanje z odločitvijo o mednarodnopravnem statusu Kosova bi privedlo do novih nemirov, do upora albanske večine, verjetno do novih grozodejstev nad kosovskimi Srbi.

Ta proces se zdaj razmeroma hitro bliža koncu. Načrt nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija predvideva Kosovo, nad katerim bo še naprej bedela mednarodna skupnost, a bi bilo hkrati opremljeno z jasnimi atributi državne suverenosti. Imelo bi lastno ustavo, lahko bi sklepalo mednarodne sporazume in se včlanjevalo v mednarodne organizacije. Razpolagalo bi z lastnimi policijskimi silami in z zametkom bodoče vojske Kosova, katere število je za časovno nedoločeno obdobje omejeno na 2500 rednih vojakov in 800 rezervistov. Za Srbijo je Kosovo izgubljeno.

Velik del Ahtisaarijevega načrta in dunajskih pogovorov je bil namenjen temu, da Kosovo ne bi bilo izgubljeno niti za kosovske Srbe. Da bi se vsaj del Srbov, ki so s Kosova pobegnili, lahko vrnil, in da bi tisti, ki v pokrajini še živijo, tam tudi ostali.

Na Dunaju se bosta delegaciji Beograda in Prištine prihodnjo soboto sestali še enkrat. Tokrat zadnjič. Potem se bo odločanje o statusu Kosova preselilo v varnostni svet OZN, postalo bo drobiž v igri velikih.

Ne glede na to, kako se bo mednarodna skupnost nazadnje odločila – za zdaj se ob Kosovu predvsem deli na Rusijo na eni strani in na ZDA oziroma zahod na drugi –, bomo uspešnost Ahtisaarijevega načrta merili predvsem po usodi kosovskih Srbov. Da poglavitna odgovornost za njihovo usodo zdaj prehaja na pleča albanske večine, se razume samo po sebi.