Maldivi so se Gambiji v njenem prizadevanju za sodni epilog zločinov nad Rohingami pridružili naknadno, a tamkajšnja vlada je prav tako prepričana, da je bilo početje burmanske vojske leta 2017 najhujših zločin nad človeštvom, genocid. Takrat je zaradi pobojev, posiljevanja in požiganja vasi okrog 700.000 pripadnikov manjšine Rohinga moralo pobegniti čez mejo v sosednji Bangladeš. Večina se jih še do zdaj ni vrnilo na svoje domove, ki jih marsikje tudi več ni, saj je burmanska oblast pod vodstvom nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či celotne vasi zravnala z zemljo.
Sodišče odredilo začasne ukrepe
Mednarodno haaško sodišče je zato že januarja za Burmo odredilo začasne ukrepe z nalogo, naj vlada prepreči nadaljnje genocidno nasilje nad Rohingami in naj zavaruje dokaze o preteklih zločinih nad to manjšino. Takšna odredba pomeni zavrnitev predlogov predsednice Aung San Su Či, ki je na sodišču v Haagu upravičevala vojaške akcije in predlagala, da mednarodno sodišče zavrne obtožbe o genocidu in naj prepusti mjanmarskemu sodnemu sistemu, da obravnava morebitne kršitve človekovih pravic. Toda do dokončne razsodbe mednarodnega sodišča utegnejo miniti leta, pravijo strokovnjaki.
Clooneyjeva je zadovoljna, ker bo lahko pomagala iskati sodno zadoščenje za preživele Rohinge, in njeno dosedanje delo daje upanje, da bo pri tem uspešna. Do zdaj si je namreč nabrala že nekaj pomembnih zmag v boju za človekove pravice. Uspešno je zastopala nekdanjega maldivskega predsednika Mohameda Nasheeda in pred mednarodnim sodiščem dokazala, da je bila njegova obsodba na trinajstletno zaporno kazen nezakonita.
Prav tako je uspešno branila Reutersova novinarja Va Lona in Kjava Soeja Ooja, ki so ju zato, ker sta poročala o poboju desetih pripadnikov Rohing v Burmi obtožili izdaje državne skrivnosti in sta v zaporu preživela več kot petsto dni. Maja 1919 so ju morali izpustiti prav zaradi uspešne obrambe Clooneyjeve.