Amazonski protesti v Peruju terjali več kot 60 življenj

Lima - V nasilju, ki je zaradi spora glede zemljiške posesti in pravic v amazonskem deževnem gozdu izbruhnilo med perujsko policijo in amazonskimi Indijanci, je bilo od petka ubitih najmanj 30 indijancev, med njimi tudi trije otroci, in 22 policistov. Med žrtvami je tudi 9 civilistov, več kot 150 ljudi pa je ranjenih. Gre za najbolj krvave spopade v Peruju po terorističnih dejanjih, ki so jih v 80. in 90. letih izvajali uporniški maoisti.

Do spopadov je prišlo, ko je policija uporabila silo, da bi ponovno sprostila avtocesto, ki jo je okoli pettisoč amazonskih Indijancev blokiralo v preteklih dneh. Perujske oblasti ob tem opozarjajo, da bi število žrtev zaradi razsežnosti spopadov utegnilo še narasti.

Amazonski Indijanci so s protestom želeli izraziti nestrinjanje nad odlokom perujskega predsednika Alana Garcie, s katerim je omilil omejitve glede rudarjenja, črpanja nafte, sečnje in kmetovanja na območju amazonskega deževnega gozda. To je Indijance spodbudilo, da so se opremljeni z mačetami in kopji podali na eno izmed glavnih avtocest v državi in jo za nekaj dni zaprli.

Policija je z uporabo sile nato blokado v petek zvečer prebila, protestniki pa so se nato podali pred eno izmed vladnih poslopij v bližini mesta Bagija, ga zažgali, poleg tega pa so napadli tudi bližnjo policijsko postajo. Med drugim so za talce zajeli tudi 38 policistov, ki so varovali bližnjo bencinsko črpalko. V nasilje se je za nato vpletla še perujska vojska, ki je na črpalko vdrla. Pri tem je bilo ubitih najmanj devet zajetih policistov.

Garcia je nasilje že ostro obsodil in ga v pisnem sporočilu za javnost označil kot "agresijo proti demokraciji in proti državni policiji". Ob tem je dodal, da so se amazonski Indijanci tokrat poslužili enakih metod, kot so jih pred desetletji uporabljali gverilski maoistični uporniki.