Tiskane izdaje
Za Mladiko se zunanjepolitična jesen začenja z velikimi, mednarodnimi temami. Prihodnji teden bo ministrstvo organiziralo blejski strateški forum, vsakoletno srečanje politikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov, tokrat z naslovom Moč prihodnosti. Septembra bo na dnevnem redu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov glasovanje o sprejemu Palestine v ZN in o tem vprašanju se bo morala izreči tudi Slovenija. Nato bo v sredini oktobra zunanjepolitični vrhunec glasovanje o kandidaturi za nestalne članice varnostnega sveta, kjer sta za sedež v obdobju 2012-2013 tekmici še Madžarska in Azerbajdžan.
Po lanskem referendumu o arbitraži odnosi s Hrvaško niso več prva in edina zunanjepolitična tema. Zunanje ministrstvo tačas pripravlja dokumentacijo za arbitražni postopek, ki bo določil mejo, hkrati se poteguje za dveletni mandat v varnostnem svetu svetovne organizacije. Glasovanje bo 13. oktobra in potrebna je dvetretjinska večina v generalni skupščini oziroma 128 glasov.
Kandidatura
Potem ko je bila Slovenija nestalna članica varnostnega sveta v letih 1998 in 1999, zdaj kandidira znova. Okoliščine aktualne kandidature in njen položaj so drugačni, toda članstvo v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je velik izziv in bi v slovensko zunanjo politiko vneslo novo dimenzijo. V vzhodnoevropski regionalni skupini so kandidatke tri, poleg Slovenije še Madžarska in Azerbajdžan. Odločitev za ponovno kandidaturo je bila sprejeta že leta 2000, zunanji minister sicer izraža optimizem, a komentira, da bo tekma zahtevna. Madžarska predstavlja kandidaturo kot do pred kratkim predsedujoča Evropski uniji, vendar njeno predsedovanje ni bilo uspešno, resen tekmec pa je Azerbajdžan, ki ima podporo drugih držav islamskega sveta; ena najrevnejših držav namenja kandidaturi precej denarja. Lobiranje poteka že dolgo, vedno je tudi stvar vezanih podpor, zadnje čase je precej aktiven zunanji minister, ki se je udeležil srečanj neuvrščenih, Afriške unije, islamske konference. Menda ima Slovenija dvetretjinsko podporo članic Evropske unije, precejšnjo tudi v Latinski Ameriki, problematična pa je podpora Azije in negotovo je glasovanje Afrike. Izid je nepredvidljiv, verjetno bo potreben drugi krog. V zvezi s slovensko kandidaturo pa je v tukajšnjem okolju vseskozi slišati kritike, češ da je bil angažma od vsega začetka pomanjkljiv oziroma da to ni vsedržavni projekt.
Forum
Letos bo na Bledu že šestič zapored potekal strateški forum, tokrat o globalnih in regionalnih izzivih, spreminjanju razmerij moči med državami in v gospodarstvu, glavni poudarek bo na hitro rastočih ekonomijah držav skupine BRIC. V okviru niza okroglih miz bodo razpravljali o novih oblikovalcih moči, »svetovnem redu« v Sredozemlju, odnosih med EU in Kitajsko, Afganistanu, o prihodnosti energetike, Zahodnega Balkana, vlogi manjših držav v mednarodni skupnosti pa tudi o prehranski varnosti in inovacijah v gospodarstvu. Zaradi svetovnega veslaškega prvenstva bo forum, ki je bil drugekrati konec avgusta, potekal 9. in 10. septembra. Letos med gosti ni velikih imen, prejeli so nekaj odpovedi zunanjih ministrov, na Bled tudi ne bo prišel novi generalni sekretar Arabske lige Nabil el Arabi.
Glasovanje
Palestinci bodo septembra v generalni skupščini Združenih narodov zahtevali glasovanje o priznanju svoje države na Zahodnem bregu in v Gazi v mejah iz leta 1967 in o njenem sprejetju v organizacijo. Smo pri vprašanju, ali bo Slovenija na generalni skupščini glasovala za sprejem Palestine v ZN.
Medtem ko palestinski predsednik Mahmud Abas poziva visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Catherine Ashton, naj podpre prizadevanja za priznanje neodvisnosti in članstvo Palestine v Združenih narodih, pa evropskega stališča - kot smo že vajeni - ni. Mnenja držav članic so slej ko prej različna in tudi slovenska država ne bo mogla zavzeti udobne drže, da bi preprosto glasovala v skladu z mnenjem Evropske unije. Treba bo imeti svoje lastno stališče, konsenza v tukajšnjem političnem vrhu pa še ni. Predsednik republike Danilo Türk in zunanji ministrer Samuel Žbogar sta očitno priznanju naklonjena, premier Borut Pahor pa ima bolj proameriško stališče. Vprašanje je, ali ima spodobna država lahko kakršno koli drugačno stališče od podpore Palestincev, ali je Palestincem še mogoče odrekati pravico do lastne države.
Arbitraža
Medtem ko zunanje ministrstvo zbira dokumentacijo za arbitražo, je znano tudi ime edinega kandidata za slovenskega arbitra v petčlanskem arbitražnem sodišču, ki bo določilo meddržavno mejo s Hrvaško. Dr. Jernej Sekolec je podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, velja za izvrstnega poznavalca mednarodnega arbitražnega prava. Njegovo kandidaturo sta že podprla vlada in sodni svet, v kratkem naj bi o njej odločal državni zbor.
Položaji
Tudi letos med imenovanji evropskih veleposlanikov v diplomatsko službo pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Ashtonove ni bilo slovenskega predstavnika in Mladika je bila glasno razočarana. Frustracije slovenske diplomacije, ki ni dobila nobenega visokega položaja na Balkanu, so očitne in so čedalje večje. Zunanji minister Žbogar je večkrat ponovil prepričanje, da je čas, da Slovenija dobi predstavnika v skupni evropski diplomatski službi. Ena od težav te države je, da ima malo specializiranih diplomatov, ki bi lahko uspešno konkurirali za specifična mesta, zato se večinoma potegujejo za položaje v regiji. Eden od slovenskih kandidatov za Balkan se poteguje za položaj v tretje.
