Ambiciozne zahteve EU

Evropa »mora prepričati ameriške prijatelje, da je treba v finančnih zadevah uveljaviti nov kodeks vedenja«, je pred začetkom izrednega neformalnega vrha Unije dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Objavljeno
18. september 2009 09.28
Božo Mašanović
Božo Mašanović
Bruselj - Evropa »mora prepričati ameriške prijatelje, da je treba v finančnih zadevah uveljaviti nov kodeks vedenja«, je pred začetkom izrednega neformalnega vrha Unije, namenjenega pripravam na zasedanje G20, ki bo 24. in 25. septembra v Pittsburghu, dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Če pa bi to spodletelo, je predsednik evrske skupine trden privrženec zamisli, da mora »Evropa storiti, kar je treba, pa če se Američani pridružijo ali ne«. Ukrepanje je toliko bolj nujno, ker utegnejo banke, odkar svetovno gospodarstvo kaže znamenja okrevanja, nadaljevati dosedanjo prakso, je poudaril gostitelj bruseljske večerje Fredrik Reinfeldt. In prav prevelika tveganja bank so bila med glavnimi vzroki finančne krize, ki je marsikje - tudi v Evropi - sprožila hudo gospodarsko recesijo.

A če je Unija še lahko poenotila stališča, bo veliko teže prepričati ZDA, kajti predsednik Barack Obama že doslej ni skrival, da nasprotuje omejevanju nagrad bankirjem. Ameriška banka Citigroup, ki je v tretjinski lasti države, odkar ji je vlada pomagala iz težav, si, denimo, ni pomišljala izplačati 738 uslužbencem po najmanj milijon dolarjev nagrade, čeprav je imela med letom 18,7 milijarde dolarjev izgube. Toda v Beli hiši ugotavljajo, da bi se državniki »svetovnega direktorija« na tretjem posvetu lahko kvečjemu dogovorili o vrsti načel, kar je daleč od ambicij EU. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je menda pripravljen celo protestno zapustiti zasedanje, če udeleženci G20 ne bodo dosegli konkretnega dogovora o pravilih za nagrajevanje bankirjev.

Po evropskem sinopsisu naj bi razprave v Pittsburghu zajele skoraj vse ključne gospodarske in socialne probleme pa še priprave na svetovno konferenco o boju proti podnebnim spremembam, ki bo decembra v Københavnu. Članice G20 bi morale potrditi, da bodo z usklajenimi ukrepi spodbujale gospodarsko okrevanje in preprečevale izbruh novih finančnih kriz. Unija kot zgled navaja, da bodo članice za premagovanje recesije v tem in naslednjem letu namenile okoli pet odstotkov bruto proizvoda EU.

Recesija je še zlasti prizadela zaposlovanje, kajti v pičlem letu se je število brezposelnih v EU povečalo za 5,1 milijona, do leta 2010 pa utegne izgubiti službo še tri milijone ljudi. Ujma je globalna, zato se Unija zavzema za ukrepe, ki bi preprečili trajno izključitev s trgov dela, posebno pozornost pa bi morali nameniti ustvarjanju novih služb, spodbujanju mobilnosti delavcev in z dodatnim usposabljanjem omogočati zaposlovanje v perspektivnih panogah.

Za preprečevanje novih kriz je treba izboljšati delovanje finančnih trgov in okrepiti sistemski nadzor nad institucijami. Pomembno vlogo v tem procesu bi poleg nadzornih organov imel tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), ki so mu že aprila na londonskem vrhu namenili 500 milijard dolarjev dodatnih sredstev za pomoč državam v težavah, Unija pa je k tej vsoti pripravljena primakniti še 50 milijard evrov. Skupni prispevek EU bi bil tako 125 milijard evrov (35 odstotkov celotnega povečanja kapitala IMF). Nujna je tudi reforma mednarodnih finančnih institucij, ne le IMF, kjer bi do januarja 2011 pregledali porazdelitev kvot, temveč tudi Svetovne banke (do pomladi 2010), nova pravila delovanja brettonwoodskih ustanov pa bi morala okrepiti glas držav, ki so prešibko zastopane glede na težo v svetovnem gospodarstvu. Slovenija je mnenja, da bi članice Unije, ki v mednarodne institucije vlagajo sredstva, morale biti tudi ustrezno zastopane.

Vrh G20 v Pittsburghu je bržčas tudi zadnja priložnost - pred Københavnom - za širši posvet o porazdelitvi bremena boja proti podnebnim spremembam. Unija, ki si laska, da je imela pionirsko vlogo pri ozaveščanju svetovne javnosti, želi decembra v danski prestolnici doseči jasno zavezo industrializiranih in držav v razvoju, da si bodo skupaj prizadevale proti segrevanju ozračja. Pri financiranju stroškov, ki jih bodo imele države v razvoju - po nedavnem izračunu evropske komisije bi v letih 2013-2020 potrebovale kar sto milijard evrov na leto - bi morale sodelovati vse države, razen najrevnejših.

Iz petkove tiskane izdaje Delo