Tiskane izdaje
Dlje ko bo kongres blokiral delo vlade in bližje ko bo rok za dvig ameriške zgornje meje za zadolževanje, obsežnejši bo umik iz bolj tveganih naložb k varnejšim, je za Wall Street Journal napovedal Wilmer Stith, soupravljavec delniškega sklada Wilmington Broad Market. Gospodarski analitiki so začeli zniževati napovedi o rasti, iz Merrill Lynch, naložbene podružnice Bank of America, so v petek upravičili popravek z besedami, da je to posledica »škode, ki jo povzroča Washington«. Ekonomisti se sicer strinjajo, da bo blokada dela vlade sprva imela le zmerne posledice, saj v celoti vpliva le na približno 15 odstotkov javne porabe. Napovedali so, da naj bi vsak teden zastoja odščipnil
Tudi izkušnja zadnje podobne krize pred sedemnajstimi leti je pokazala, da posledice političnega zastoja niso bile prehude. Po besedah Roberta Kahna, ekonomskega analitika v organizaciji Council on Foreign Relations, so bile ustavitve dela vlade bolj ali manj kratke in niso resneje vplivale na gospodarstvo.
Nobelovec Paul Krugman opozarja, da je takratna blokada potekala ob cvetočem gospodarstvu, zdaj je to šibko. Po njegovem je ravno zmanjševanje javne porabe eden od glavnih vzrokov za zaostrene razmere. Tudi Kahn svari, da »lahko zdrsnemo v dolgo in nestanovitno obdobje političnih sporov, ki bo imelo resne gospodarske posledice«.
Po njegovem je v temeljih različen pogled na proračun in njegove odhodke tako globok, da ga pogajanja ob blokadi dela vlade ne morejo razrešiti. Čeprav na površju vre spor o financiranju reforme zdravstvenega zavarovanja, ga v resnici poganjajo nesoglasja o tem, koliko denarja lahko porabi zvezna vlada in čemu naj ga nameni. »Zelo malo možnosti je, da bo zakon o financiranju dela vlade, ki bo nastal v sedanji krizi, prinesel dolgotrajno rešitev,« je prepričan Kahn.
Razvajeni otroci
Varčevalni jastrebi so že pred sedanjo zaostritvijo v Washingtonu prevladali v politični razpravi, saj so po besedah Dereka Thompsona iz časnika Atlantic zmagali v skoraj vseh spopadih proračunske vojne. To kaže proračun, ki ga je predlagal senat (tega nadzorujejo demokrati) in ki je kar za 18 odstotkov nižji od proračunskega predloga Bele hiše pred petimi leti ter le za dva odstotka višji od predloga za leto 2014 proračunskega jastreba desnice Paula Ryana.
»Kljub temu si ne želijo opraviti svojega dela in omogočiti dela vlade. Demokrati se ne pogajajo več s stranko, pogajajo se z otrokom, ki po štirih porcijah sladoleda noče narediti domače naloge in zahteva še torto s svojim imenom,« trdi Thompson.
V republikanskem taboru so sicer počasi potihnile zahteve o finančnem izžetju reforme Obamacare, zato pa v zameno za sprejem proračuna in dvig meje zadolževanja zahtevajo nove varčevalne ukrepe, pri čemer teh za zdaj še niso opredelili. Tudi predsednik Obama je včeraj nakazal, da se je Bela hiša pripravljena pogajati v to smer.
Po odločnih besedah konec tedna se morda kažejo prvi znaki razuma, da si ne Združene države ne svet ne morejo privoščiti ameriške dolžniške krize. Nezmožnost največjega dolžnika na svetu, da bi odplačeval obveznosti, bi povzročila uničujoč val na delniških trgih po zemeljski obli.
12.000 milijard neporavnanega dolga vlade ZDA je 23-krat večja finančna luknja, kot je bilo 517 milijard ob bankrotu banke Lehman. Takrat je samo ameriški borzni trg izgubil polovico svoje vrednosti, »in Lehman je bilo le eno podjetje, zdaj govorimo o ameriški vladi«, pred nezmožnostjo plačila dolžniških obresti svari bančnik Tim Bitsberger, nekdanji pomočnik finančnega ministra v vladi Georgea Busha mlajšega.
Delovanje na slepo
Pritisk na politike se zgrinja s celotnega Wall Streeta, igranje z dolžniško krizo je kot igranje z jedrsko bombo, je slikovito dejal sloviti finančnik Warren Buffett. Zavrnitev zvišanja zadolževanja države je po njegovih besedah »preveč strahovito orožje, da bi ga lahko uporabili«. Vznemirjeni so tudi ameriški upniki, na čelu s Kitajsko, ki ima v lasti slabih 1300 milijard dolarjev ameriških obveznic.
Hkrati ne more nihče resno napovedati, kaj bi se zgodilo, če bosta prevladali politična trma in blaznost. »Kaj takega se še ni zgodilo, ZDA niso imele niti resnega tehničnega zastoja pri plačevanju svojega dolga,« pravi Russ Koesterich, glavni vlagatelj v največjem mednarodnem podjetju za upravljanje naložb BlackRock. »Vsi delujemo na slepo.«
