Tiskane izdaje
Washington − V Združenih državah Amerike se danes znova spominjajo najhujših terorističnih napadov na domačih tleh − napadov na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon.
Usodnega torkovega jutra 11. septembra 2001 so se štiri skupine zarotnikov, ki so jih ameriške oblasti kmalu povezale s teroristično mrežo Al Kaida, vkrcale v potniška letala, namenjena na zahodno obalo ZDA, med letom prevzele nadzor nad njimi in jih preusmerile v simbole ameriške globalne moči.
Prvo letalo je ob 8.46 po krajevnem času treščilo v severnega izmed stolpov Svetovnega trgovinskega centra, tedaj najvišjih stavb v New Yorku. Prizor goreče stolpnice je nemudoma zapolnil kadre vseh večjih televizijskih postaj, njihove kamere pa so le sedemnajst minut pozneje ujele približevanje drugega letala, ki se je nato zaletelo v južni stolp. Ta se je slabo uro pozneje sesedel sam vase, nedolgo zatem se je v kup ruševin spremenil tudi severni stolp. Kjer je še malo prej stal arhitekturni ponos Velikega jabolka, se je dvigal le še ogromen oblak dima in prahu.
Tarča napada ni bil le WTC. Približno ob pol desetih je potniško letalo treščilo v ameriško obrambno ministrstvo, sloviti Pentagon, in povsem uničilo del stavbe. Edino letalo, ki ni doseglo svoje tarče, je − menda zaradi upora potnikov − strmoglavilo na polje na jugu zvezne države Pennsylvania, kakih 240 kilometrov severozahodno od Washingtona. Po domnevah preiskovalcev je bilo namenjeno prav tja: njegova tarča je domnevno bil Capitol Hill, kjer zaseda ameriški kongres, nekateri pa omenjajo tudi Belo hišo.
V najhujšem terorističnem napadu v zgodovini ZDA je življenje izgubilo 2977 ljudi, čeprav so sprva domnevali, da je tragična bilanca dvakrat tolikšna. Največ žrtev je bilo v napadu na dvojčka WTC, v katerih je umrlo 2606 ljudi, k tem pa je treba prišteti še 246 potnikov in članov posadke ugrabljenih letal in 125 uslužbencev Pentagona. Ogromna je bila tudi materialna škoda napada, še posebno, če ji prištejemo (posredne) vrtoglave stroške varnostnih ukrepov in vojne proti terorizmu.
Ameriške oblasti so kmalu po 11. septembru kot krivce identificirale 19 državljanov več arabskih držav pod vodstvom 33-letnega Egipčana Mohameda Ata. Odgovornost za napad so pripisale saudskemu skrajnežu Osami bin Ladnu in njegovi teroristični mreži Al Kaida, ki je že več let pred napadom napovedala vojno ZDA. Bin Laden je krivdo sprva zanikal, leta 2004 pa je vendarle priznal vpletenost v napad. Američani so med drugimi izsledili in aretirali oba glavna organizatorja napada, Halida Šejka Mohameda in Ramzija Binalšiba, vodjo Al Kaide pa so ameriški specialci usmrtili v pakistanskem mestu Abotabad na začetku maja 2011.
Enajsti september je šokiral Ameriko in svet. Temu primeren je bil tudi odgovor. Ranjena supersila se je, sprva tudi na krilih skorajda povsem enotne mednarodne podpore, podala na maščevalni pohod, v katerem pa si je zaradi obsežnega uničenja (vojni v Afganistanu in Iraku) in brezsramnega teptanja človekovih pravic (Guantanamo, zunajsodni poboji terorističnih osumljencev) v dobršnem delu sveta kmalu zapravila dobro ime.
