Amerika in Srbija za zaprtimi vrati

Beograd – Odposlanec ameriške vlade za Zahodni Balkan Matthew Palmer, ki je bil pred prihodom v Beograd precej kritičen do srbske politike, je danes po enournem pogovoru s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem stopil pred novinarje v prijateljskem ozračju. Po besedah srbskega predsednika je bil pogovor »odprt in iskren«, vendar gostitelj zaradi vljudnosti javnosti ne pove prav vsega, je dejal.



Da so se ZDA to jesen intenzivno ukvarjale z Zahodnim Balkanom, bi lahko sklepali po tem, da so za reševanje vprašanj v tej regiji imenovali kar dva predstavnika: najprej je vlada imenovala Matthewa Palmerja za posebnega predstavnika na Zahodnem Balkanu, nato je predsednik Donald Trump imenoval Richarda Grenella, ameriškega veleposlanika v Nemčiji, za osebnega odposlanca za odnose med Srbijo in Kosovom. Ugibanja, od kod tolikšno zanimanje ZDA za Balkan, so lažje razumljiva v kontekstu povečanega vpliva Ruske federacije in opiranja Srbije na Kitajsko ob hkratnem odklonilnem odnosu EU do te regije. Kakorkoli, Palmer, ki je prvič obiskal Beograd, je bil jasen: ZDA hočejo za to regijo evropsko perspektivo in on bo o tem poskusil prepričati voditelje EU do prihodnjega maja, ko bo srečanje državnikov v Zagrebu.



Čeprav je bil ameriški predstavnik pred prihodom v Beograd precej kritičen do Srbije – dejal je, da je v prizadevanjih za delegitimiziranje Kosova agresivna in da država ne bo nikoli postala članica EU, če ne bo rešila spora s Prištino –, po srečanju s predsednikom Vučićem ni več izjavil nič podobnega. Nasprotno, v odgovorih novinarjem je bil posredno kritičen do prizadevanj predsednika Kosova Hashima Thaçija. Ta je namreč dejal, da bo v vlado povabil srbske predstavnike, ki niso na zmagovalni Srbski listi, Palmer pa je v Beogradu izjavil, da »je treba spoštovati izide volitev«. Z drugimi besedami, predsednik Kosova mora sodelovati z izvoljenimi Srbi.

Beograd za več sodelovanja

Kaj točno sta se ameriški odposlanec in predsednik Srbije kot vodilne države na Balkanu pogovarjala eno uro za zaprtimi vrati, ni znano, a po odzivu Vučića bi lahko sklepali, da na mizi ni bila le vzpostavitev dialoga med Beogradom in Prištino, temveč tudi zahteva po priznanju Kosova. Vučić je namreč po pogovoru novinarjem dejal, da je »Srbija pripravljena na kompromis, ne pa na ponižanje svojih ljudi na Kosovu in Srbov v celoti«. Po predsednikovih besedah so Srbija in ZDA okoli marsičesa na različnih bregovih, a se Srbija z ZDA, ki so največja sila v svetu, seveda ne bo sprla, nasprotno, pričakuje večje sodelovanje, k čemur bi lahko pripomogel obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Srbiji. Od leta 1980, ko je Beograd obiskal Jimmy Carter, ameriškega predsednika v Srbijo ni več bilo, je spomnil Vučić.



Kosovo je do zdaj priznalo 115 držav, med njimi tudi Slovenija. Država še vedno čaka na priznanje 88 držav, med njimi pet držav članic EU in Vatikana. Dialog med Beogradom in Prištino, pod katerim največkrat mislijo dosego priznanja, zdaj ni možen, saj Kosovo nima vlade, s katero bi se Srbija lahko pogovarjala. Po drugi strani je Srbija kot edini pogoj za začetek dialoga postavila odpravo stoodstotnih carin, ki jih je pred letom uvedla Priština na uvoz njenih izdelkov (in izdelkov BiH). Carine so v nasprotju z veljavnim sporazumom gospodarskega združenja Cefta.