Ameriki se obeta prva dama bančništva

New York – Nenavadno dolgo­ in v javnosti izpostav­ljeno iskanje­ novega prvega bančnika­ Združenih držav se je sinoči končalo s predlogom za prvo bančnico v zgodovini centralne banke Federal Reserve. Janet Yellen je zagovornica širokosrčnih bančnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, hkrati pa prva demokratka na čelu te ustanove.

Njeno imenovanje mora potrditi še senat, kar ne bi smel biti prehud zalogaj, saj so jo pred tremi leti brez težav imenovali za podpredsednico Feda. Od takrat je na čelu prizadevanj, da bi centralna banka z novimi in za nekatere tveganimi politikami, kot je obsežno dokupovanje državnih obveznic za zadrževanje rasti obrestnih mer, poskušala spodbuditi rast gospodarstva in okrepiti zaposlovanje. To bo zmotilo konservativne senatorje, ki so ji že prvič očitali, da ni dovolj stroga pri oblikovanju bančne politike. Na postopek njene potrditve bo zagotovo vplivala trenutna proračunska vojna v kongresu.

Po ocenah analitikov 67-letna ekonomistka ne bo samo nadaljevala programa predhodnika Bena Bernankeja (mandat se mu bo iztekel konec januarja), ampak ga bo verjetno še podaljšala.­ To bo vznejevoljilo manjšino v Fedu, ki trdi, da posebni ukrepi niso tako učinkoviti pri pomoči gospodarstvu, da bi upravičili tveganje. Poplava poceni denarja bi po njihovih besedah lahko povzročila visoko inflacijo in posledično finančno nestabilnost. Po mesecih novih ukrepov Feda sicer še ni sledov o dvigovanju cen.

Druga izbira

Njeni strokovni pogledi izhajajo iz dela njenega mentorja, nobelovca­ Jamesa Tobina, ki je v skladu s prepričanji ekonomista Johna Maynarda Keynesa verjel, da imata vlada in centralna banka osrednjo vlogo pri spopadu z nezaposlenostjo. Zaradi tega ji kritiki očitajo, da pozablja na drugo nalogo osrednje ameriške banke, saj mora ta poleg zaposlovanja skrbeti za stabilnost cen. V njeno korist je, da je bila sredi devetdesetih na čelu gibanja znotraj Feda, ki se je zavzemal za znižanje ciljne stopnje inflacije v državi s treh na dva odstotka.

Yellenova ima od vseh uradnikov Feda najdaljšo kariero v centralni banki, a ni bila prva izbira predsednika Baracka Obame, ki si je dolgo želel na njenem čelu ekonomista Lawrencea Summersa,­ zadnjega finančnega ministra predsednika Billa Clintona. To je bilo odločilno za silovit upor na levici, saj je bil Summers eden ključnih pri rahljanju bančne zakonodaje, zaradi česar so se banke lahko pognale v tvegano poslovanje in zakuhale nedavno krizo. V povračilo je v prvem Obamovem mandatu oblikoval ukrepe Bele hiše za spopad s krizo.

Po nekaterih ocenah Yellenovi politika ni tuja, saj naj bi bil upor progresivnih demokratskih senatorjev proti Summersu maslo njenih podpornikov. Hkrati bo prva demokratka na čelu Feda, ki so ga doslej vodili republikanski guvernerji. Razlog za to je bilo nadaljevanje kontinuitete, saj finančni trgi ne marajo prehitrih sprememb, tokrat pa prav Yellenova zagotavlja takšno kontinuiteto in zagotavlja nadaljevanje ukrepov za pomoč še vedno občutljivemu gospodarstvu.

Skrb zanj je izrazila tudi druga velika finančna institucija, ki jo prvič vodi ženska. Mednarodni denarni sklad (IMF, vodi ga nekdanja francoska finančna ministrica Christine Lagarde) je pred jesenskim zasedanjem posvaril, da bo svetovno gospodarstvo utrpelo resno škodo, če v Washingtonu ne bodo pravočasno dvignili meje javnega dolga. Imenovanje Yellenove je sicer odmaknilo skrb, da bo Fed umaknil stimulacijske ukrepe, kar bi zvišalo obrestne mere v ZDA ter ogrozilo države v razvoju, saj bi se kapital začel iz njih seliti nazaj v najmočnejše gospodarstvo na ­svetu.

Nevarnost svetu predstavlja tudi zaustavitev dela ameriške vlade. Če bo ta trajala več kot mesec (danes je deseti dan), bodo njeni učinki na ameriško gospodarstvo in svetovne trge vse močnejši, svarijo v IMF. Politično negotovost so označili za glavno zavoro mednarodni gospodarski rasti, za zdaj pa še vedno ni jasnih znakov, da bosta republikanska in demokratska stranka zmogli skupni jezik in državo odmaknili z roba finančnega prepada.

Padec kongresa

Ameriški predsednik Obama je v torek znova pozval republikance, naj končajo blokado. Na skoraj uro dolgi novinarski konferenci v Beli hiši je dejal, da se je pripravljen pogajati o proračunskih ukrepih, ki jih želijo na desnici, in tudi o drugih temah, vendar šele, ko bo kongres sprejel začasni proračun vlade in omogočil njeno delo ter z zvišanjem meje za zadolževanje omogočil, da bo država plačevala račune. Prvi republikanec John Boehner se je odzval, da je to »poziv k popolni kapitulaciji desnice«.

Američani imajo dovolj politične neučinkovitosti. V anketi tiskovne agencije AP jih je samo še pet odstotkov podprlo delo kongresa, kar 83 odstotkov pa se ne strinja z njihovim početjem. Rešitev iščejo tudi v božji modrosti, saj senatni duhovnik Barry Black od ponedeljka v svojih molitvah prosi za olajšanje trpljenja vseh, ki so žrtev nedelovanja vlade. Včeraj je najvišjega naravnost zaprosil, naj jih reši pred politično norostjo.