Tiskane izdaje
Preberite še
V predstavniškem domu zdaj dovolj glasov za začetek postopka razrešitve
Razrešitev ali le veliko hrupa za nič?
V predstavniškem domu zdaj dovolj glasov za začetek postopka razrešitve
Razrešitev ali le veliko hrupa za nič?
Bela hiša je v sredo objavila prepis pogovora, v katerem Trump Zelenskega prosi za preiskavo delovanja svojega demokratskega izzivalca Joeja Bidna in njegovega sina v Ukrajini, prav tako demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pa je med vzroki za preiskavo o morebitni razrešitvi predsednika navedla tudi nepripravljenost administracije na posredovanje žvižgaške pritožbe kongresu. Javnost je včeraj dobila vpogled tudi v pritožbo še neimenovanega žvižgača, da je republikanski predsednik pritiskal na Ukrajino ter poskušal to skupaj s svojimi najbližjimi sodelavci prikriti.
Pritiski na tujo državo
»V času svojih uradnih dolžnosti sem prejel informacije več vladnih uradnikov, da predsednik ZDA zlorablja oblast z zavzemanjem za vmešavanje tuje države v volitve 2020. To vmešavanje med drugim vključuje pritiske na tujo državo, naj sproži preiskavo proti enemu najpomembnejših predsednikovih domačih tekmecev.« Gre za prejšnjega demokratskega podpredsednika in sedanjega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, čigar sin je do nedavnega deloval v upravnem odboru največjega ukrajinskega zasebnega podjetja za pridobivanje zemeljskega plina. Republikanski predsednik je ukrajinskega kolega prosil za preiskavo delovanja Hunterja Bidna v Burisma Holdingu in domnevnega vplivanja podpredsednika Bidna na končanje korupcijske preiskave tega podjetja.
FOTO: Reuters
Trump hoče zdaj še razkritje zaslužkov Hunterja Bidna na Kitajskem, kamor je vsaj enkrat potoval skupaj s svojim očetom, podpredsednikom ZDA. Republikanski predsednik verjame, da je Biden mlajši brez prave usposobljenosti za energetske in bančne posle pridobil milijone dolarjev. Kongresni demokrati pa raje nadaljujejo preiskave, ki naj privedejo do razrešitve med njimi osovraženega republikanca. Obveščevalni odbor predstavniškega doma, ki je objavil žvižgačevo pritožbo, je včeraj zaslišal tudi direktorja ameriških obveščevalnih služb Josepha Maguira.
Bela hiša demokratske obtožbe zavrača z argumentom, da Trump Zelenskemu ni grozil z zamrznitvijo vojaške pomoči, kot so ga najprej obtoževali. V pogovoru je res omenil pomoč, ki jo ZDA dajejo tej državi, a je hkrati oplazil evropske zaveznike z Nemčijo na čelu, ki naj bi v nasprotju z ZDA namesto podeljevanja pomoči »samo govorili«, Bela hiša pa tudi pri vojaški pomoči zatrjuje, da je le čakala na zaveznike. Žvižgač nasprotno obtožuje, da je Trump podpredsedniku Miku Penceu odpovedal potovanje na inavguracijo predsednika Zelenskega ter dal ukrajinskemu kolegu vedeti, da se bo tudi sam srečal z njim šele, ko bodo ugodili njegovim spornim prošnjam.
Ukrajinska naveza
»Pogledal sem ju in rekel: odhajam čez šest ur. Če javni tožilec ne bo razrešen, ne dobite denarja. In pasji sin [smeh] je bil odpuščen,« se je konec januarja 2018 nekdanji ameriški podpredsednik Joe Biden na okrogli mizi newyorškega sveta za mednarodne odnose hvalil, kako je marca 2016 zagrozil tedanjima ukrajinskima predsednikoma države in vlade, Petru Porošenku in Arseniju Jacenjuku, da jim ZDA ne bodo izplačale že obljubljene milijarde dolarjev posojilnih jamstev, če ne bosta zamenjala tedanjega generalnega tožilca Viktorja Šokina. Ta prigoda je postala za ameriške desničarje še en dokaz o »umazanih« poslih, ki da jih je njihov prejšnji podpredsednik skupaj s sinom Hunterjem opravljal v Ukrajini. Predsednik ZDA Donald Trump in njegovi možje hočejo dokazati, da je Biden izsilil odstop tožilca, ker je hotel preprečiti preiskavo korupcijskih poslov na Cipru registrirane ukrajinske plinske velikanke Burisma Holdings, v kateri je maja 2014 njegov 49-letni sin postal član sveta direktorjev, za kar je samo v prvih dveh letih prejel več kot 850.000 dolarjev. A resnica utegne biti ravno nasprotna, saj poročevalci, ki so že takrat razkrivali posle Bidnovega sina, trdijo, da je oče prej deloval v nasprotju z interesi Hunterja, menda »črne ovce« v družini in »mlinskega kamna« okoli vratu očeta, kakor se je pred dnevi izrazil novinar James Risen, ki je že pred štirimi leti v New York Timesu opisoval »ukrajinske sprege« obeh Bidnov. Tudi zanesljivi ukrajinski viri pravijo, da je Biden odstop tožilca zahteval zato, ker se je ta premalo zagreto boril proti korupciji. Prav zaradi njega je propadla preiskava proti Burismi, ki so jo sprožile britanske oblasti in že zasegle 23 milijonov dolarjev njenega premoženja. A so jih morale osvoboditi in zaustaviti postopek, ker ukrajinsko tožilstvo ni hotelo pomagati pri preiskavi. Tudi v geopolitičnem smislu so Trumpovi očitki Bidnu na trhlih nogah. Burismo je namreč leta 2002 ustanovil Mikola Zločevski, ki je bil okoljevarstveni minister v vladi Viktorja Janukoviča – ta pa se je moral tudi s precejšnjo pomočjo administracije, v kateri je bil drugi človek Biden, posloviti od položaja in pobegniti v Rusijo. Boris Čibej
»Pogledal sem ju in rekel: odhajam čez šest ur. Če javni tožilec ne bo razrešen, ne dobite denarja. In pasji sin [smeh] je bil odpuščen,« se je konec januarja 2018 nekdanji ameriški podpredsednik Joe Biden na okrogli mizi newyorškega sveta za mednarodne odnose hvalil, kako je marca 2016 zagrozil tedanjima ukrajinskima predsednikoma države in vlade, Petru Porošenku in Arseniju Jacenjuku, da jim ZDA ne bodo izplačale že obljubljene milijarde dolarjev posojilnih jamstev, če ne bosta zamenjala tedanjega generalnega tožilca Viktorja Šokina. Ta prigoda je postala za ameriške desničarje še en dokaz o »umazanih« poslih, ki da jih je njihov prejšnji podpredsednik skupaj s sinom Hunterjem opravljal v Ukrajini. Predsednik ZDA Donald Trump in njegovi možje hočejo dokazati, da je Biden izsilil odstop tožilca, ker je hotel preprečiti preiskavo korupcijskih poslov na Cipru registrirane ukrajinske plinske velikanke Burisma Holdings, v kateri je maja 2014 njegov 49-letni sin postal član sveta direktorjev, za kar je samo v prvih dveh letih prejel več kot 850.000 dolarjev. A resnica utegne biti ravno nasprotna, saj poročevalci, ki so že takrat razkrivali posle Bidnovega sina, trdijo, da je oče prej deloval v nasprotju z interesi Hunterja, menda »črne ovce« v družini in »mlinskega kamna« okoli vratu očeta, kakor se je pred dnevi izrazil novinar James Risen, ki je že pred štirimi leti v New York Timesu opisoval »ukrajinske sprege« obeh Bidnov. Tudi zanesljivi ukrajinski viri pravijo, da je Biden odstop tožilca zahteval zato, ker se je ta premalo zagreto boril proti korupciji. Prav zaradi njega je propadla preiskava proti Burismi, ki so jo sprožile britanske oblasti in že zasegle 23 milijonov dolarjev njenega premoženja. A so jih morale osvoboditi in zaustaviti postopek, ker ukrajinsko tožilstvo ni hotelo pomagati pri preiskavi. Tudi v geopolitičnem smislu so Trumpovi očitki Bidnu na trhlih nogah. Burismo je namreč leta 2002 ustanovil Mikola Zločevski, ki je bil okoljevarstveni minister v vladi Viktorja Janukoviča – ta pa se je moral tudi s precejšnjo pomočjo administracije, v kateri je bil drugi človek Biden, posloviti od položaja in pobegniti v Rusijo. Boris Čibej
Ni dokazov o kršitvah?
Pravosodno ministrstvo Williama Barra – ki ga je Trump skupaj s svojim osebnim odvetnikom Rudyjem Giulianijem tudi omenjal v telefonskem pogovoru z Zelenskim – je že prej sklenilo, da ni dokazov za kršenje zakonov, ampak naj bi šlo za zaupen državniški pogovor, za katerega je žvižgač izvedel iz druge roke. S tem argumentom so zavračali tudi posredovanje pritožbe kongresu. V Beli hiši namigujejo na žvižgačevo politično pristranskost, saj naj bi bil njegov odvetnik nekdanji sodelavec prejšnje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton.
- Huda obtoževanja med demokrati in republikanci.
- Vse več demokratskih kongresnikov za razrešitev Donalda Trumpa.
- Republikanski prvak obtožuje svojega demokratskega izzivalca in njegovega sina.
Republikanski predsednik je v enem od svojih tvitov opozoril tudi na lansko prošnjo visokih demokratskih politikov ukrajinski vladi, naj nadaljuje preiskavo domnevnega skrivnega sodelovanja predsednika Trumpa z Rusijo v predsedniški kampanji 2016 – »skrivnega sodelovanja, o katerem se je izkazalo, da ni obstajalo«, kot je spet spomnil Trump. V predstavniškem domu se kljub temu hitro množi število demokratskih politikov, ki soglašajo s postopkom razrešitve, a bo Pelosijeva potrebovala tudi dvotretjinsko podporo senata z republikansko večino, ki je še nima.
