Tiskane izdaje
Obama je iraškega premiera sicer pozval, naj stori vse za sprejem volilnega zakona v iraškem parlamentu, da bodo lahko za januar napovedane volitve potekale nemoteno. "V zadnjih nekaj mesecih smo videli konsolidacijo zavez demokratični politiki znotraj Iraka. Zelo nas zanima, da bo imel Irak volilni zakon, ki bo dokončan pravočasno za volitve januarja," je dejal Obama.
Po obljubi, da bo umik ameriške vojske potekal v skladu z načrti, je Obama izrazil veselje, da se je lahko dnevni red razširil na gospodarska in trgovinska vprašanja. Al Maliki je med drugim Obamo ponovno zaprosil, naj uporabi svoj vpliv in pomaga k odpravi vseh sankcij proti Iraku v ZN.
Združeni narodi namreč še vedno niso odpravili sankcij in kazenskih odškodnin Iraku zaradi nekdanjega diktatorja Sadama Huseina, ki je leta 1990 napadel Kuvajt, od koder so ga pregnale koalicijske sile pod vodstvom ZDA. Al Maliki je dejal, da je Irak sedaj demokracija, ki nima orožja za množično uničevanje, zato bi bilo potrebno sankcije odpraviti.
Al Maliki je bil tudi vesel, da so vojaška in varnostna vprašanja na srečanju z ameriškim predsednikom tokrat bolj zadevala drugo državo. To je Afganistan. Obama je na začetku izjave obeh voditeljev pohvalil afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, da je sprejel odločitev volilne komisije o razpisu drugega kroga predsedniških volitev, ki bodo 7. novembra.
Obama se sicer še ni izjasnil, ali bo odločitev o povečanju števila ameriških vojakov v Afganistanu sprejel še pred drugim krogom volitev, kot si to želi obrambni minister Robert Gates, ali bo počakal, če ne bo spet novih zapletov.
