Ameriški marinci obtoženi umora Iračanov

Ameriška vojska je v zvezni državi Kalifornija štiri marince obtožila umora 24 iraških civilistov, ki se je zgodil v iraškem mestu Hadita lani novembra.

Objavljeno
22. december 2006 19.50
Marinci naj bi novembra lani v vasi ob mestu Hadita pobili 24 nedolžnih ljudi
Los Angeles - Ameriška vojska je v četrtek v vojaškem oporišču Camp Pendleton v zvezni državi Kalifornija štiri marince obtožila umora 24 iraških civilistov, štiri druge marince pa prikrivanja zločina oziroma neustrezne preiskave. Do pokola je prišlo 19. novembra lani v iraškem mestu Hadita, ko je glavni obtoženec narednik Frank Wuterich svojim vojakom ukazal, naj najprej streljajo in šele nato postavljajo vprašanja. Pred tem je ob cesti podtaknjena bomba v Haditi ubila enega od marincev.

Po napadu na konvoj marincev in smrti priljubljenega desetnika Miguela Terrazasa so marinci, sodeč po izpovedih iraških prič in ugotovitvah uradne preiskave, vdrli v Hadito in začeli iz maščevanja pobijati civiliste. Marinci so po pokolu trdili, da so bili civilisti ubiti med spopadi z uporniki in da so med mrtvimi tudi slednji. Preiskava je kasneje pokazala, da so bili pobiti le neoboroženi moški, ženske in otroci.

Dogodek je hudo škodoval ugledu ameriške vojske v Iraku, podobno kot mučenja v zloglasnem bagdadskem zaporu Abu Graib. Umora so poleg Wutericha obtoženi še narednik Sanick Dela Cruz, desetnik Justin Sharratt in desetnik Stephen Tatum, ostali pa so obtoženi, da so omenjeni dogodek prikrivali oziroma ga namerno niso ustrezno preiskali. Obtožnici bo sedaj sledilo zaslišanje pred sodiščem, ki bo odločalo, ali se bo začel sodni proces.

Odvetniki obtoženih trdijo, da so marinci le izpolnjevali svojo dolžnost v razmerah, ko so bili nenehno pod pritiskom nenadnih napadov. Še vedno trdijo tudi, da je prišlo do obstreljevanja z uporniki, pri čemer naj bi bilo ubitih nekaj civilistov. Priče sicer pravijo, da so marinci med drugim vdrli v neko hišo in ubili šest neoboroženih družinskih članov.

Riceova zagovarja vojno v Iraku

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je medtem izjavila, da ima investiranje ZDA v vojno v Iraku “svojo vrednost”. Dejala je, da je pri tem sicer prišlo do velikih žrtvovanj, vendar pa bi uspeh prinesel spremembo celotnemu Bližnjemu vhodu. “Veliko je znakov, ki kažejo, da je v Irak vredno investirati. Enkrat ko bo nastala država, ki ima vlogo stabilizatorja, bo Bližnji vzhod zelo drugačen,” je dejala Riceova.

Gates: Mornarica ZDA okrepila prisotnost v Perzijskem zalivu

Ameriški obrambni minister Robert Gates je danes v Iraku povedal, da so ZDA v zadnjih tednih okrepile prisotnost svoje mornarice v Perzijskem zalivu, kar dokazuje, da "ZDA še naprej vztrajajo v tem delu sveta". Gates, ki je v Irak prispel v sredo, danes svoj obisk zaključuje.

Po današnjih podatkih ameriške vojske so medtem v nemirni iraški provinci Al Anbar umrli trije marinci in mornar. Tako je samo v letošnjem decembru v Iraku življenje izgubilo že najmanj 76 pripadnikov ameriških vojaških sil, od začetka ameriške invazije v Iraku pa malo manj kot 3000.

V mestu Samara severno od Bagdada sta v eksploziji avtomobila bombe medtem umrla član mestnega sveta in njegova soproga, štirje sorodniki pa so bili ranjeni. V Bagdadu je bilo po podatkih iraškega notranjega ministrstva v eksploziji bombe ranjenih najmanj šest ljudi, južno od glavnega mesta pa je med bombnim napadom umrl civilist, trije so bili ranjeni, so sporočili predstavniki iraških varnostnih sil.

Večina Američanov in Evropejcev za umik ZDA iz Iraka

Večina prebivalcev zahodne Evrope in ZDA zagovarja umik ameriške vojske iz ZDA, ugotavlja javnomnenjska raziskava inštituta Novatris/Hariss, ki sta jo naročila francoski časnik Le Monde in televizijska mreža France 24. Z izjemo Italijanov večina prebivalcev v obravnavanih državah podpira usmrtitev nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.

Najvišjo podporo ameriškemu umiku iz Iraka so z 90 odstotki pokazali Francozi, medtem ko umik zagovarja 66 odstotkov državljanov ZDA. Za izvršitev smrtne kazni nad Sadamom Huseinom pa se je izreklo 82 odstotkov Američanov, 69 odstotkov Britancev, 58 odstotkov Francozov, 53 odstotkov Nemcev, 51 odstotkov Špancev in 46 odstotkov Italijanov.