Upravitelji velikih finančnih skladov računajo na tehnološka podjetja in ameriške državne obveznice, pa tudi sicer so veliko bolj optimistični kot junija, ko jih je polovica pričakovala šibkejšo rast v ZDA. V Bank of America so okrog 200 ameriških in svetovnih velikih investitorjev izprašali v začetku decembra, še pred delnim trgovinskim dogovorom med ZDA in Kitajsko ter dokončno sklenitvijo novega gospodarskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado. Celo politična psihodrama o razrešitvi ameriškega predsednika v predstavniškem domu ni vplivala na njihovo razpoloženje in razpoloženje potrošnikov, ki so v tretjem četrtletju letošnjega leta spet pomembno prispevali k ameriški rasti.
Sporazum USMCA
ZDA so sredi rekordnega obdobja rasti, skorajšnje korekcije finančnih in drugih trgov niso izključene. A naj bi samo sporazum USMCA, kot imenujejo prenovljeno Nafto, ustvaril več kot pol milijona delovnih mest ter ameriški rasti dodal najmanj odstotek, sporazumu s Kitajsko pa napovedujejo okrepitev kmetijstva. Če se bodo napovedi uresničile, bo predsednik Donald Trump, ki je svoje v trgovinskih vojnah prizadete kmete držal pokonci s subvencijami, v predvolilnem letu prejel pomembno darilo. V stotinah milijard dolarjev vrednih kitajskih nakupih ameriških izdelkov v prihodnjih dveh letih bo tudi marsikaj drugega.
Nihče si ne upa dati roke v ogenj za kitajsko spoštovanje intelektualnih pravic drugih, kar je za ameriškega predsednika ena od temeljnih postavk pravičnejše svetovne trgovine. V boju s kitajskim protekcionizmom ima Trump vrsto adutov. Za 370 milijard dolarjev kitajskega uvoza še vedno veljajo kazenske carine, morda trgovinski spori ne bodo prihranjeni niti Evropi. Za takšen sklep je dovolj natančnejši pogled na ameriško rast, ki so jo doslej bolj kot industrijska proizvodnja poganjali potrošniki. Novembra se je sicer pomembno izboljšala, kar povečuje optimizem investitorjev, a lahko težave podjetij, kot so letalski proizvajalec Boeing in nekatera druga, znova zaostrijo mednarodne trgovinske odnose.
Slovo izvršnega direktorja Muilenburga
V Čikagu, kjer je sedež ameriškega letalskega velikana, lahko del sedanjih težav pripišejo kar samim sebi. Te dni se jim je ponesrečila izstrelitev astronavtske kapsule starliner, poslali so jo v napačno orbito. Sumijo napačno nastavljeno programsko opremo in najbrž se še ne bodo tako kmalu uresničile napovedi včeraj odpuščenega izvršnega direktorja Dennisa Muilenburga, da bo prvi astronavt pripotoval na Mars na Boeingovi raketi. Malo pred tem so ustavili proizvodnjo spornih letal 737 max, potem ko je v strmoglavljenju letal družb Lion Air in Ethiopian Airlines izgubilo življenje 346 ljudi. Zaradi odpovedi naročil se je ameriško podjetje znašlo v največji krizi v več kot stoletni zgodovini, bojijo se tudi za delovna mesta. Boeing je včeraj v sporočilu za javnost navedel, da se je upravni odbor »odločil, da je za ponovno vzpostavitev zaupanja v delovanje podjetja nujna sprememba v vodstvu. Zdaj se bodo trudili popraviti odnose z regulatorji, strankami in drugimi zainteresiranimi stranmi.«
Ne glede na očitne lastne napake so nekateri zagovorniki sedanjih ameriških trgovinskih vojn Boeingove težave pripisali tudi neugodnemu položaju za ameriška podjetja v minulih desetletjih. V Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) so oktobra dovolili ameriške carine za evropske izdelke za okrog 7 milijard dolarjev, potem ko so ugotovili nedovoljene državne subvencije Airbusu. Res je kmalu pričakovati ugotovitev podobne ameriške pomoči Airbusu, a petnajstletno trajanje teh sporov povečuje ameriško nezadovoljstvo.
Boeingove težave podpirajo prepričanja Bele hiše o nepoštenih pogojih za ameriška podjetja v sedanjih okvirih mednarodne trgovine. Štiristo letal max, ki jih nihče noče, je boleče opozorilo proizvajalcem in regulatorjem, a tudi dejstvo, ki bi lahko ujezilo del ameriške politike, kar bi lahko občutila tudi EU.