Tiskane izdaje
Medtem ko bo senat najverjetneje potrdil resolucijo o napadu na Sirijo, takšen izid glasovanja ni niti najmanj zagotovljen v predstavniškem domu. Obama je sicer preteklo soboto dejal, da kongresne avtorizacije v bistvu ne potrebuje, kar pomeni, da bi lahko kadarkoli napadel Sirijo.
V petek je zatrdil, da resolucije ni dal kongresu le simbolično ali zato, da bi imel v ozadju kakšen političen naklep. Vendar pa ni dvoma, da bodo kongresniki v primeru zavrnitve resolucije delovali kot zadrti vase zagledani politični sebičneži, ki so pripravljeni za lastno politično kožo žrtvovati ugled ZDA.
Obamovim nasprotnikom se morda zdi, da bo poraz resolucije prizadel politično škodo predsedniku, vendar delajo velik račun brez krčmarja, saj se Obama ne obremenjuje z lastno politično prihodnostjo, ki je po osvojitvi drugega predsedniškega mandata niti nima več.
Obama se lahko za posredovanje proti Siriji odloči tudi brez kongresne podpore, kar bo moral storiti, če želi, da bo konca svojega drugega mandata ohranil verodostojnost.
Vprašanje je le, če bo ameriška javnost, ki trenutno vojaški akciji večinsko nasprotuje, kasneje še bolj zasovražila kongres, ker ni sposoben soglasja, ali Obamo, ker ne upošteva kongresa, ki ga na splošno podpira manj kot 20 odstotkov Američanov.
Ko gre za vojno, se ameriška javnost tradicionalno vsaj uvodoma postavi na stran predsednika, ne glede na to, ali je vojna upravičena ali ne. Če bo v primeru Sirije res šlo le za omejene ukrepe brez posredovanja enot na terenu, se lahko zgodi, da bo kongres v primeru nasprotovanja kaznovanju sirskega predsednika Bašarja al Asada potegnil kratko. Vse pa bo odvisno od tega, kakšne bodo posledice vojaške akcije.
ZDA so na vrhu G20 na svojo stran pridobile Avstralijo, Kanado, Francijo, Italijo, Japonsko, Južno Korejo, Saudsko Arabijo, Španijo, Turčijo in Veliko Britanijo. Te države sicer niso izrecno podprle vojaške akcije, so se pa podpisale pod izjavo, ki pravi, da podpirajo uveljavitev prepovedi uporabe kemičnega orožja.
Mednarodni komentatorji delajo slona iz novice, da je predsednik Francije Francois Hollande pozval, da bi z akcijo počakali do konca analize vzorcev domnevnega kemičnega napada ZN, pri čemer zanemarjajo, da je ta urnik v skladu z urnikom odločanja v ameriškem kongresu.
Hollande s tem ni niti najmanj odstopil od podpore ZDA. Kongres odločitve namreč ne bo sprejel še najmanj do konca prihodnjega tedna, ko bo analiza preiskovalcev ZN morala biti končana.
Ameriški mediji se v primeru zavrnitve kongresne resolucije v podporo napadu na Sirijo osredotočajo na škodo za Obamo. Povsem pa zanemarjajo škodo za kongres, ki bo v primeru zavrnitve resolucije deloval kot Obami sovražen debatni krožek brez moči in misli na interese ZDA.
Škoda Obami bo lahko povzročena le na notranjepolitičnem področju, ko se bo v prihodnjih tednih in mesecih odločalo reformi priseljevanja in dvigu meje dovoljenega javnega dolga ZDA. To pa je povsem drugo vprašanje.
