Tiskane izdaje
New York – Medtem ko so ameriški vojaki delali red v Afriki, so njihovi nadrejeni poskušali urediti razmere v politično razklanem Washingtonu. Obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo nazaj v službo poklicalo na sto tisoče zaposlenih. Dobra novica zanje in slaba napoved, da se bodo ZDA kmalu izvile iz krize vladanja.
Obrambni minister Chuck Hagel se je naslonil na zelo svobodno razlago zakona, prejšnji teden sprejetega v kongresu, s katerim naj bi zagotovili, da bodo vojaki dobili plače. Zakon vsebuje določilo, da to prejemajo tudi civilisti, zaposleni na obrambnem ministrstvu, če njihovo delo pomeni neposredno podporo vojakom. V Pentagonu so si to precej ohlapno razložili, da vključuje vse zaposlene, ki »s svojim delom prispevajo k morali, dobremu počutju, zmožnostim in pripravljenosti oboroženih sil«.
Kakšnih 350.000 od okoli 800.000 zveznih javnih uslužbencev na prisilnem neplačanem dopustu prihaja z obrambnega ministrstva, po napovedih Pentagona pa naj bi se na delo vrnili skoraj vsi. Podobno so se odločili na ministrstvu za domovinsko varnost, kjer bodo na delo poklicali civilne uslužbence, ki delajo v okviru obalne straže. Obrambni minister Hagel je hkrati podprl zakon, ki ga je v soboto izglasoval republikanski spodnji dom kongresa in ki naj bi zagotovil, da bodo zaposlenim na prisilnem dopustu po koncu politične blokade povrnili neizplačane plače.
Lobiranje vojaške industrije
Vse to bo močno razbremenilo posledice blokade in pomeni manjšo zmago za republikance, ki so karali izvršno oblast, ker naj bi na prisilni dopust poslala več ljudi, kot zahtevajo pravila. Podobno je v Pentagonu in Beli hiši lobirala tudi vojaška industrija, saj bi po napovedih zaradi težav zvezne vlade morali na dopust poslati vsaj okoli tri tisoč zaposlenih. Toda delno olajšanje hkrati pomeni, da bo pritisk na politike, naj najdejo rešitev, precej manjši. Tako je vodja spodnjega doma kongresa John Boehner danes že dejal, da »je čas za pokončnost in boj«.
Obama ga je dan prej obtožil, da je ujetnik skrajne desnice v stranki, kar pa je prvi republikanec zanikal in poudaril, da se je rade volje pridružil strankarskim kolegom pri napadu na predsednikovo reformo zdravstvenega zavarovanja.
»Grožnja Obamacare je prevelika, da bi jo sprejeli brez boja,« je dejal in celo napovedal, da se bo spopad nadaljeval tudi ob bližnjem odločanju kongresa o dvigu meje zadolževanja države. Slednje povzroča sive lase ekonomistom, saj bi ameriška nezmožnost plačevanja računov zamajala temelje mednarodnih finančnih trgov.
Vlagateljev ne skrbi
Ti so blokado dela vlade sicer sprejeli dokaj mirno, delniški indeks tridesetih ameriških podjetij je v zadnjem tednu zdrsnil le za 1,2 odstotka. Kar kaže, da vlagatelji političnih razprtij (še) ne jemljejo kot pretirane grožnje. Mnogi so prepričani, da zastoj ne bo trajal dovolj dolgo, da bi imel resnejše posledice. Hkrati pričakujejo, da bo centralna banka s svojimi ukrepi še naprej spodbujala rast. Skrbi pa jih možnost, da kongres do 17. oktobra ne bo povišal meje zadolževanja s sedanjih 17.600 milijard dolarjev.
ZDA z davčnimi prihodki trenutno pokrivajo le okoli 84 odstotkov svojih izdatkov, kar pomeni, da bo moralo finančno ministrstvo brez dodatnega zadolževanja tehtati denimo med plačevanjem pokojnin ali izplačilom obresti za državne obveznice. Hkrati bi znižanje javne porabe za 16 odstotkov po mnenju strokovnjakov državo potisnilo v globoko recesijo. Za zdaj še prevladuje mnenje, da si politiki ne bodo privoščili takšne neumnosti, na trmaste republikance pa naj bi začeli pritiskati tudi njihovi premožni donatorji, ki si ne želijo še ene gospodarske krize.
