Ameriško orožje za mehiške kartele

New York - Prejšnji teden so bile vse oči uprte v poslopje ameriškega ustavnega sodišča, kjer so odločali o usodi zdravstvene reforme. A nedaleč stran se je na Kapitolskem griču odvijala druga, prav tako pomembna politična drama, ki se utegne zavleči še daleč po novembrskih predsedniških volitvah. Zvezni predstavniški dom, ki je v rokah republikancev, je v četrtek prvič v zgodovini obtožil pravosodnega ministra oziroma vrhovnega tožilca, da je zaničeval kongres.

Eric Holder, ki ga je prvi temnopolti predsednik Barack Obama postavil za prvega temnopoltega pravosodnega ministra, se je prejšnji teden tako že drugič vpisal v zgodovino. Predstavniki ljudstva so v četrtek izglasovali kar dve resoluciji, ki ga obtožujeta, da kongresnim preiskovalcem ni hotel izročiti vseh dokumentov o domnevno spodleteli akciji urada za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) po imenu »Hitri in drzni«.

Republikanski kongresniki so sprožili preiskavo potem, ko je februarja 2011 v odmevnem nastopu na televiziji CBS agent ATF John Dodson obtožil svoje nadrejene, kako so slamnatim kupcem ameriškega orožja načrtno dopuščali, da so to tihotapili čez mejo v Mehiko. Po Dodsonovih besedah so jim hoteli slediti, da bi se dokopali do »velikih rib«, a jim je načrt spodletel in so izgubili sled za, po različnih informacijah, od 1.400 do 2.500 kosi orožja, med katerimi so bile tudi avtomatske in polavtomatske puške. Dve od njih, ki sta bili 11 mesecev pred tem kupljeni v eni od trgovin z orožjem v Phoenixu v Arizoni, so deset tednov pred Dodsonovim razkritjem našli ob truplu obmejnega policista Briana Terryja, ki je umrl v strelskem obračunu z mehiškimi kriminalci.

»Kdo je odobril ta program, ki je bil tako kriminalno butast, da je povzročil smrt ljudi?« je rohnel republikanski kongresnik iz Kalifornije Darrell Issa, ki je kot predsednik odbora za nadzor in reformo vlade prevzel vodenje preiskave. Pravosodno ministrstvo je obtožil, da ima krvave roke, od Holderja pa zahteval, naj preda vse dokumente ali odstopi. Čeprav so si operacijo zamislili že v času prejšnje administracije, Holder pa je  kongresnikom povedal, da o njej do izbruha škandala ni bil niti obveščen, so se na pravosodnem ministrstvu sami ujeli v zanko. Najprej so predstavnikom ljudstva poslali pismo, v katerem so zatrjevali, da niso nikoli
dopuščali prodaje orožja, potem pa so pismo preklicali.

Holder si je prislužil kongresno grajo, ki se utegne razviti v kazensko ovadbo proti njemu, ker preiskovalcem ni izročil vsega gradiva, ki so ga zahtevali. V petek so s pravosodnega ministrstva sporočili, da proti svojemu šefu ne bodo sprožili postopka, a kongres lahko imenuje svojega neodvisnega preiskovalca, ki lahko »neposlušnega« ministra pošlje tudi v zapor. V spor se je prejšnji teden vključila tudi Bela hiša, predsednik Obama pa je uporabil tako imenovani izvršni privilegij, s katerim je Holderju odredil, naj kongresu ne preda tistih dokumentov, ki se na samo operacijo ne nanašajo neposredno. Issa je namreč zahteval tudi zapisnike tistih pogovorov na ministrstvu, v katerih so razglabljali, kako se odvzati na kongresno preiskavo.

»Predsednik mora imeti pravico, da sliši iskrene nasvete od svojih sodelavcev, ne da bi se ti bali tega, da se bodo njihove izjave pojavile v javnosti,« je potrebo po izvršnem privilegiju utemeljil profesor na univerzi George Mason Mark Rozell. Ta ni vpisan v ustavo, toda ustavno sodišče je v času afere Watergate tedanjemu predsedniku Richardu Nixonu dovolilo, da se nanj skliče. Hkrati pa je odločilo, da predsednikov privilegij ni ne absoluten ne večen, saj ga lahko sodišče ovrže, če ovira pridobivanje dokazov med kazenskim postopkom. V Beli hiši so poudarili, da je Obama, ki je med predvolilno kampanjo ostro kritiziral svojega predhodnika Georgea Busha mlajšega, da se skriva za predsedniškimi privilegiji, to možnost izkoristil prvič. Predsednik Bill Clinton se je k  privilegiju zatekel kar štirinajstkrat, leta 1998 pa je sodišče prvič po Nixonovih časih ovrglo njegov poskus, da bi tako preprečil pričanje svojih tesnih sodelavcev o njegovih stikih s praktikantko Monico Lewinsky. Clintonov  naslednik George Bush mlajši je izvršni privilegij uporabil šestkrat, a tudi on ni bil vedno uspešen.

Med četrkovim glasovanjem o obsodbi Holderja je iz kongresa odkorakalo kar nekaj demokratskih poslancev, med njimi tudi vsi afriški Američani, ki so republikance obtožili rasizma. Minister je dogajanje označil za »politični teater«, v reviji Fortune pa so pred dnevi na podlagi šestmesečnega raziskovanja objavili članek, v katerem trdijo, da ATF ni nikoli načrtno dopuščal kupovanja orožja, a ko so njihovi agenti hoteli slamnate kupce aretirati, so jim to preprečili lokalni tožilci v Arizoni. Tam imajo eno najbolj liberalnih zakonodaj glede prodajanja orožja, samo v Phoenixu in bližnji okolici pa je 853 prodajaln z zvezno licenco. Mehiške oblasti ocenjujejo, da čez ameriško mejo na dan pretihotapijo okoli 2000 kosov orožja, agent Dave Voth, ki je vodil operacijo Hitri in besni, pa je za Fortune izjavil, da je »v Arizoni kupiti tri puške nekaj takšnega kot kupiti en sendvič«.