New York/Bejrut/Jeruzalem/Moskva/Vatikan - Na jugu Libanona je prišlo do ponovnega spopada med izraelskimi kopenskimi silami in pripadniki libanonskega gibanja Hezbolah. Arabska televizija Al Džazira je poročala, da so bili danes ubiti štirje izraelski vojaki.
Medtem je Hezbolah danes izstrelil okoli 15 raket na severni Izrael, ki so priletele na štiri različna območja, vendar pa pri tem ni bil nihče ranjen. "Zaman sovražni sionistični vojaki poskušajo napredovati proti libanonskem območju, da bi dosegali vojaške zmage, Hezbolah pa seji vztrajno postavlja po robu in dokazuje, da so vojska brez vojakov," so v Hezbolahu zapisal v sporočilu za javnost.
V naseljih Blida in Rmajš na jugu države je zaradi izraelske ofenzive najmanj 15.000 ljudi - med njimi tudi ranjenci - ostalo brez hrane in zdravil, so sporočile humanitarne organizacije. Po besedah predstavnika Rdečega križa so Izrael že prosili za dovoljenje, da bi ranjence z avtomobili odpeljali na varno, vendar odgovora niso dobili. Med ljudmi je tudi več tujih državljanov, ki ne morejo priti do svojih veleposlaništev.
V izraelskih napadih na Libanon je v sredo življenje izgubilo najmanj 65 civilistov in en pripadnik Hezbolaha, doslej pa je bilo na libanonski strani ubitih prek 300 ljudi, na izraelski strani pa 29.
Olmert odobril "humanitarni koridor" Libanon-Ciper
Izraelski premier Ehud Olmert je danes privolil, da se med Libanonom in Ciprom odpre "humanitarni koridor", po katerem bi potekala evakuacija beguncev in tujcev iz Libanona, je sporočil izraelski radio. Koridor, k vzpostavitvi katerega že več dni poziva mednarodna skupnost, bi naj zagotavljala izraelska mornarica, vendar pa oblasti te novice zaenkrat še niso uradno potrdile.
Ameriški marinci že v Libanonu
V Libanon pa je medtem prvič po 20 letih prispelo več deset ameriških marincev. Ti bodo sodelovali pri evakuaciji ameriških državljanov, ki jih je v Bejrutu še okoli 3000, medtem ko so jih okoli tisoč že v sredo prepeljali na Ciper. Danes naj bi Libanon z njihovo pomočjo zapustilo še 1200 ameriških državljanov, na Ciper pa je medtem prispela ladja z 900 francoskimi državljani iz Libanona.
Marinci so se iz Libanona umaknili leta 1984, potem ko je prišlo do hudega napada na njihov sedež na letališču v Bejrutu, pri čemer je umrlo več kot 240 ljudi.
Nočno bombardiranje Bejruta
Izraelska letala so v noči na četrtek znova obstreljevale jug libanonske prestolnice, kjer naj bi se nahajalo skrivališče voditelja Hezbolaha Hasana Nasralaha . Predstavnica izraelske vojske je povedala, da so skrivališče zadeli s kakimi 23 tonami bomb, po podatkih televizijske postaje Hezbolaha Al Manar pa so bunker " popolnoma zgrešili", uničili pa naj bi napol zgrajeno mošejo.
Ofenziva bi lahko trajala dolgo
Ofenziva bi "lahko trajala še dolgo ", je v pismu vojakom posvaril načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Haluc . "Izrael je sredi vojne proti skrajnim islamističnim terorističnim skupinam, ki zanikajo pravico Izraela do obstoja. Boj na severu se je pridružil tistemu v Judeji, Samariji (Zahodnem bregu) in Gazi in bi lahko trajal še dolgo," je Haluc še zapisal v pismu vojakom.
General Alon Friedman pa je po vojaškem radiu povedal, da vse kopenske enote, ki bi bile dovolj velike za veliko kopensko operacijo, nameščajo ob meji, vojska pa je pripravljena na začetek takšne operacije. Nekdanji izraelski obrambni minister Šaul Mofaz je za vojaški radio dejal, da je bilo v izraelski ofenzivi uničeno že 50 odstotkov arzenala, s katerim razpolaga Hezbolah, enako oceno pa je že v sredo podal tudi Friedman.
Saniora: Svet mora pomagati pri razorožitvi Hezbolaha
Libanonski premier Fuad Saniora je za italijanski časnik Corriere della Sera povedal, da mora mednarodna skupnost Libanonu pomagati razorožiti Hezbolah. " Hezbolah je postal država v državi. Zavedamo se tega in to je resen problem. Ni skrivnost, da Hezbolah sledi navodilom iz Damaska in Teherana," je dejal, najprej pa je po njegovih besedah potrebno skleniti premirje: "Medtem ko se spopadi nadaljujejo, ne moremo storiti ničesar, razmere pa se bodo le še poslabšale."
Libanon po njegovih besedah še vedno ni dovolj močan, da bi sam napadel položaje Hezbolaha na jugu države, zato mora pri razorožitvi gibanja pomagati ves svet. Saniora je pozval k celostni rešitvi krize, ki bi vključevala tudi izpustitev libanonskih zapornikov v Izraelu in umik izraelskih sil iz spornih obmejnih območjih. Tako bi izpolnili vse zahteve Hezbolaha in ga prisilili, da bi postal le politično gibanje.
Izraelska ofenziva je Libanonu doslej povzročila že za več milijard dolarjev škode, kljub temu pa bodo libanonske finance preživele, zatrjuje libanonski finančni minister Džihad Azur. "Škoda je ogromna, vredna več milijard dolarjev," je dejal in opozoril, da natančnih ocen ni mogoče podati, saj se uničenje in s tem škoda vsako uro veča, ker Izrael nadaljuje z bombardiranjem hiš, cest, mostov, infrastrukture, tovarn, skladišč in tovornjakov. "To je neposredna gmotna škoda, vendar pa gre tudi za gospodarsko izgubo na področju turizma, izvoza, trgovine in industrije, ter za izgubo zaslužkov, " je dejal.
Vendar pa Azur vztraja, da ni potrebe po paniki, da so razmere zelo razumne in se ne odražajo na gospodarski ali monetarni stabilnosti. "Država je pridobila izkušnje v kriznem upravljanju, poleg tega pa je njeno gospodarsko stanje vse boljše. Poleg tega ima libanonska centralna banka za 13 milijard dolarjev tujih deviznih rezerv," je še povedal Azur.
Anan pozval k ustavitvi spopadov
Generalni sekretar ZN Kofi Anan je v Varnostnem svetu ZN danes obsodil libanonsko skrajno gibanje Hezbolah, ki je z zajetjem dveh izraelskih vojakov sprožilo najnovejši izbruh nasilja v Libanonu, obenem pa je kritiziral "pretirano uporabo sile" s strani Izraela,. "Dejanja Hezbolaha so sicer obžalovanja vredna in Izrael se ima pravico braniti, vendar pa je treba pretirano uporabo sile obsoditi," je menil Anan.
Generalni sekretar je ocenil, da je Hezbolah z zajetjem izraelskih vojakov in raketnimi napadi na sever Izraela "vzel celoten narod za talca" in občutno zmanjšal možnosti za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Gibanje je zato pozval, naj ob posredovanju Rdečega križa libanonski vladi nemudoma izroči zajeta vojaka. Vendar pa je Anan tudi obsodil pretiran odgovor Izraela in kolektivno kaznovanje Libanoncev.
V 20-minutnem govoru pred VS ZN je Anan še dejal, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom majhne, ob tem pa pozval k iskanju dolgoročne rešitve, ki bi zajela korenine konflikta na Bližnjem vzhodu. "Varnostni svet pozivam, naj sprejme odločne ukrepe za zagotavljanje miru in stabilnosti v bližnjevzhodni regiji, kot mu to nalaga Ustanovna listina Združenih narodov," je poudaril.
Obenem je pozval k sklicu mednarodne konference, na kateri bi določili "natančne urnike" za hitro uresničitev resolucij VS ZN, ki se nanašajo na razorožitev Hezbolaha.
Moskva kritizira izraelska dejanja
Moskva je danes ostro kritizirala obseg izraelskih operacij v sosednji državi. Označila jih je kot dejanja, ki so "šla daleč prek okvirov protiteroristične operacije", "nezaslišan obseg uničenja in žrtev" v Libanonu pa kaže na to, da Izrael uporablja preveč sile. Rusko zunanje ministrstvo, ki je sicer poudarilo potrebo po boju proti terorizmu in pozvalo k izpustitvi zajetih izraelskih vojakov, je ponovno pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja.
Posredovanje Riceove naslednji teden
Iz ameriškega State Departmenta pa sosporočili, da bo ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice na Bližnji vzhod odpotovala že v začetku naslednjega tedna. Kot je povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack, bo poskušala Riceova zmanjšati napetosti med Izraelom in libanonskim skrajnim gibanjem Hezbolah, natančen urnik in dnevni red njenega obiska pa je še v pripravi.
Vanhanen pozval k prekinitvi ognja
Predsedujoči EU, finski premier Matti Vanhanen, je pozval k prekinitvi ognja v Libanonu in ocenil, da tam potrebujemo mednarodno mirovno misijo. " EU je pripravljena pomagati. Morda bo potrebna močna mednarodna navzočnost na jugu Libanona, odobrena s strani varnostnega sveta, " je pri tem poudaril Vanhanen v mestu Poori na Finskem, kjer danes poteka seminar o prihodnosti EU. Vanhanen je tudi napovedal, da bo EU za pomoč civilistom, ki jih je prizadelo nasilje v Libanonu, namenila 10 milijonov evrov pomoči.
Solana pri Abasu za čimprejšnji konec tragedije
Javier Solana se je v sredo zvečer srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in pozval k " najhitrejši možni prekinitvi tragedije" na Bližnjem vzhodu. Po njegovih ocenah je potrebno konflikta na območju Gaze in Libanona obravnavati ločeno, smrtne žrtve "pa nas silijo, da tragedijo čimprej ustavimo".Glede izraelskih operacij je Solana dejal, da "si ne želimo nesorazmernega odgovora, ki povzroča ogromno škode, fizične in človeške, ter veliko trpljenje". Abas pa je Solano pozval, naj posreduje in prekine izraelsko agresijo, ter ocenil, da rešitev s silo ni mogoča. Solana je pred srečanjem z Abasom v sredo obiskal tudi Izrael, kjer je povedal, da bo mednarodna skupnost trdo delala za prekinitev nasilja v Libanonu in za začetek političnih pogovorov pred koncem naslednjega tedna.
V pogovoru za britanski BBC je Solana v sredo zvečer izrazil upanje, da se bo izraelsko-libanonski konflikt končal pred koncem prihodnjega tedna. "Zelo trdo bomo delali in poskušali doseči konec sovražnosti in začetek politične rešitve pred koncem prihodnjega tedna," je dejal.
Evropska komisija pošilja za 10 milijonov evrov pomoči
Evropska komisija je napovedala, da bo v Libanon poslala 10 milijonov evrov nujne človekoljubne pomoči za žrtve konflikta z Izraelom. Obenem so v Bruslju tudi pozvali k vzpostavitvi človekoljubnega koridorja, prek katerega bi mednarodna pomoč sploh lahko dosegla državo. "Priča smo tragičnim razmeram. Vsak dan spopadov nas pelje bližje k humanitarni katastrofi," je poudaril komisar za razvojno sodelovanje Louis Michel in dodal, da morajo vse strani spoštovati mednarodno pravo in človekoljubnim delavcem s pomočjo zagotoviti hiter dostop do žrtev.
"Zato je nujna hitra vzpostavitev človekoljubnega koridorja," je dejal Michel. "Ta hip je v Libanonu že okrog pol milijona razseljenih oseb, ta številka pa lahko zelo hitro zrase na milijon," je poudaril komisar. Nova pošiljka pomoči iz Bruslja bi sicer Libanon lahko dosegla v nekaj dneh.
EU bo svoja sredstva skladno z utečeno prakso na teren usmerila prek agencij, kot so Mednarodni odbor Rdečega križa in različne agencije OZN. Predvsem so v Libanonu sicer potrebni pitna voda, hrana, zdravila in šotori, ocenjujejo v Bruslju.
Večina Američanov proti vpletanju v bližnjevzhodni spor
Večina Američanov nasprotuje kakršnemukoli vpletanju v konflikt med Izraelom in Libanonom na Bližnjem vzhodu, razdeljeni pa so glede vprašanja sodelovanja ameriških vojaških sil v mirovni operaciji na jugu Libanona, je pokazala v sredo objavljena raziskava, ki jo je med 633 državljani ZDA izvedla televizija CNN.
65 odstotkov vprašanih je menilo, da ZDA ni potrebno igrati aktivne vloge pri reševanju konflikta, sodelovanje njihovih sil v mirovni operaciji pa podpira 45, zavrača pa 42 odstotkov anketiranih. Raziskava je tudi pokazala, da 45 odstotkov ne odobrava politike, ki jo na Bližnjem vzhodu vodi predsednik George Bush , medtem ko jo 38 odstotkov podpira.
57 odstotkov vprašanih Američanov v sporu na Bližnjem vzhodu podpira Izrael, medtem ko štirje odstotki podpirajo libanonsko gibanje Hezbolah. 35 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da je bila izraelska reakcija na zajetje izraelskih vojakov s strani Hezbolaha upravičena, 31 jih je menilo, da je bila pretirana, 14 odstotkov pa jih je izjavilo, da je izraelska ofenziva preveč umirjena. 43 odstotkov anketiranih podpira premirje v najkrajšem možnem času, medtem ko jih 39 odstotkov podpira nadaljevanje napadov do uničenja borcev Hezbolaha.
Papež napovedal dan molitve
Papež Benedikt XVI. pa je za nedeljo napovedal dan molitve za prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu z naslovom "Dan molitve in pokore ". " Libanonci imajo pravico do suverenosti svoje države. Izraelci pa imajo pravico v miru živeti v svoji državi, medtem ko imajo Palestinci pravico do svobodne in suverene domovine," so sporočili iz Vatikana.