Andrija Hebrang, lažnivi Kljukec

Zagreb – Potožil je, da je v vojski 334.326 brezposelnih tudi njegov sin, ki da je že tri mesece na zavodu za zaposlovanje, zadnji delodajalec pa da mu ni izplačal plač in prispevkov. Pretresljiva zgodba je kmalu dobila znani epilog: oče Andrija je znova nesramno lagal.

Podpredsednik HDZ in vodja njene poslanske skupine je namreč zamolčal »nepomembno« podrobnost: njegov sin je že od 1. januarja zaposlen pri neki ugledni tuji družbi na položaju vodje projektov. Najnovejša Hebrangova laž ni presenetila nikogar, saj so vajeni njegovega zatekanja k lažem in manipulacijam. Nekateri mediji hranijo zelo veliko izjav in dokazov o njegovih izletih na drugo stran resnice. Že pred leti je prostodušno in brez sramu dejal, da »ne laže, le včasih ne govori resnice«, in da morajo politiki, da bi preživeli, od pet do deset odstotkov lagati.

Z eno njegovih največjih laži se je oktobra lani spopadla tudi Slovenija, ko je priznal, da si je za nekdanjega premiera Iva Sanaderja ob njegovem nenadnem odstopu izmislil razlog za to dejanje. Takrat mu je predlagal, naj se javnosti zlaže, da je odstopil zaradi Slovenije oziroma evropske blokade. To laž je Hebrang pred domačo, slovensko in tujo javnostjo skrival 15 mesecev in je ni razkril niti, ko se je stranka dokončno odrekla Sanaderju.

Od laži k spovedi

Spisek politikovih laži (oziroma neresnic, kakor jim sam pravi) je sicer precej dolg, sam pa se ponavadi proti očitkom bori z naštevanjem funkcij – od vladnih do vojnih in zaslug pri ustvarjanju Hrvaške. Kljub temu pa se oznake lažnivca kar ne more znebiti. Tudi zatrjevanje, da ko se zlaže, takoj odide k spovedi, ne pomaga, so pa kritični mediji ob tem pikro pripomnili, da mora poslanec velik del svojega življenja preživeti v cerkvi, saj ga ni hrvaškega politika, ki bi ga večkrat ujeli pri laganju. Oziroma pri »govorjenju neresnic«. Hebrang namreč ta dva izraza strogo loči: laž je po njegovem takrat, ko nekdo ve, da ne govori resnice, neresnica pa nastopi takrat, ko nekdo laže, pa se tega ne zaveda.

Niso pa le laži tiste, ki so zaznamovale tega politika. Dajal je namreč že roko v ogenj za nekdanjega obrambnega ministra Berislava Rončevića, ki je bil nato obsojen, razpredal je o uspehih HDZ pri »hitri, dobri in preprosti privatizaciji« (šlo je sicer za rop stoletja) in še bi lahko naštevali. Pred zgodbico o ubogem sinu so Hebranga decembra lani na laži ujeli tudi pri financiranju volilne kampanje. Trdil je, da ni prejel donacije od (pred kratkim aretiranega Sanaderjevega pajdaša) Roberta Ježića, čeprav je to navedel v finančnem poročilu in se nekaj mesecev pred tem celo hvalil v Vjesniku, češ da je Ježića pozval k donaciji po tem, ko denarnih prispevkov posameznikov in podjetij ni bilo od nikoder.