Angela Merkel: »Kanclerka vseh Nemcev«

Berlin - Angela Merkel je sinoči prišla pred navdušene privržence na sedežu krščanskih demokratov (CDU) v berlinski Hiši Konrada Adenauerja z velikim nasmehom na obrazu. »Hočem biti kanclerka vseh Nemcev, da bi vsem ljudem šlo bolje,« je povedala po zmagi konservativcev (CDU z bavarsko CSU) na nedeljskih zveznih parlamentarnih volitvah. Po prvih izidih so dobili 33,9 odstotka glasov ali dobrih deset odstotnih točk več kakor glavni tekmeci, socialdemokrati (SPD).

Čeprav so konservativci dosegli najslabši rezultat po letu 1949 (dobro odstotno točko manj v primerjavi z letom 2005), niso skrivali zadovoljstva. »Uresničili smo volilni cilj, stabilno večino v Nemčiji in novo vlado. Pred nami je veliko dela, saj moramo rešiti velike težave,« je povedala Merklova. CDU/CSU je zbrala dovolj glasov za sestavo vlade z želenimi in naravnimi partnerji, liberalci (FDP), ki so se v štirih letih vzpeli z deset na 14,5 odstotka. Takšna črno-rumena vlada je bila nazadnje na oblasti za časa Helmuta Kohla od leta 1982 do leta 1998.

Merklova se je po telefonu že pogovarjala z voditeljem prihodnjih koalicijskih partnerjev Guidom Westerwellejem. O prvih sestankih glede sestavljanje prihodnje koalicije naj bi se pogovorila v prihodnjih dneh. Kot je po velikem uspehu stranke napovedal voditelj liberalcev Westerwelle, bodo med vladanjem poskrbeli, da bo Nemčija dobila pošten davčni sistem, da se ne bo zapravljalo državnega denarja (denimo za subvencije ob nakupu avtov) in da bodo državljanske pravice (v zadnjih letih so se pritoževali nad državnim nadziranjem državljanov v imenu bitke proti terorizmu) spet spoštovane.

Liberalci so bili v desetletjih po vojni tako v vladah s CDU/CSU kakor tudi s SPD. Po letu 1998 (poraz konservativca Helmuta Kohla) so bili v opoziciji. Ves čas so zagovarjali predvsem interese gospodarstva, zato veljajo za »stranko bogatih«. Njihov program, ki je precej neoliberalno navdahnjen, so sicer v zadnjem obdobju ublažili, a še vedno vztrajajo pri ključnih zahtevah, kakršne so znižanje davkov, privatizacija, razbremenjevanje podjetij, zmanjševanje varovanja zaposlenih pred odpuščanjem, krčenje birokracije.

Nemški socialdemokrati so s kanclerskim kandidatom, dosedanjim zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem, doživeli hud poraz. S 23,1 odstotka (enajst odstotnih točk manj kakor leta 2005) so dobili najmanjši delež glasov po vojni. SPD je bila v vladi zadnjih enajst let (prvih sedem let v rdeče-zeleni navezi kanclerja Gerharda Schröderja). »To je bil grenak poraz,« je po objavi izidov povedal Steinmeier. Iz opozicijskih klopi da bodo nadzirali, kako se bo vlada spoprijemala s krizo in vzdrževala socialno ravnotežje.

Volitve so pokazale, da je velika koalicija škodovala obema velikima tabora, tako imenovanima ljudskima stranka (Volksparteien). Skupaj sta dobili le okoli 57 odstotkov glasov, pred štirimi leti pa sta dobili dvanajst odstotnih točk več. Na drugi strani so se okrepile vse tri majhne stranke, saj so dobile znatno več glasov kakor pred štirimi leti. Ob FDP so se v bundestag uvrstili še zeleni (10,5 odstotka) in neosocialistična levica (12,1).

V času gospodarske krize in najhujše recesije po vojni se bo nova vlada znašla pred številnimi izzivi, povezanimi predvsem z grozečo rastjo brezposelnosti in ogromno proračunsko luknjo. Prihodnji vladajoči, ki so sicer v volilnih programih napovedovali zniževanje davkov, najbrž več kakor majhnih korakov ne bodo mogli narediti. Verjetno bodo poskušali preklicati tudi odločitev o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2021, ki je v Nemčiji ena najbolj kočljivih, ideoloških in čustvenih tem.

Po prvih izračunih bo CDU/CSU imela 228 poslancev, FDP pa 94

V opozicijskih vrstah bodo najmočnejši poslanci SPD (146), levica bo imela osemdeset, zeleni šestdeset poslancev. Volilna udeležba je bila z 71,2 odstotka najnižja doslej. Novinci v politiki, piratska stranka, v kateri so mladi računalniški navdušenci, je dobila 1,9 odstotka glasov.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela