Aotearoa sreča temni Balkan

Nova Zelandija velja za drugo najbolj miroljubno državo na svetu. V zadnjih desetih letih se Aotearoa (maorsko ime za Novo Zelandijo, ki pomeni Dežela dolgega belega oblaka) na lestvicah najbolj mirnih držav nikoli ni uvrstila slabše od četrtega mesta, zato je med begunci z nemirnih koncev sveta veljala za izjemno varno. Do pokola v dveh mošejah v Christchurchu.

Današnji dan je predsednica novozelandske vlade Jacinda Ardern označila za enega »najtemnejših dni« v zgodovini Nove Zelandije. Po pokolu v Christchurchu je policija prijela štiri osumljence, 28-letnega avstralskega rasista Brentona Tarranta, ki je svoj brutalni napad posnel in ga delil po svetovnem omrežju, pa so obtožili umorov in ga bodo danes pripeljali pred sodnika. Tarrant je pred pokolom objavil nekakšen manifest, v katerem je zapisal, da se zgleduje po norveškem skrajnem desničarju Andersu Breiviku, ki je pred osmimi leti pobil 77 ljudi. Med vožnjo na prizorišče je v avtu vrtel četniško pesem, ki opeva srbskega voditelja v Bosni in Hercegovini Radovana Karadžića, na orožju in nabojnikih pa je imel v cirilici izpisana imena nekaterih srbskih borcev proti Turkom in ime Luce Trainija, ki je konec lanskega leta streljal na skupino migrantov v Macerati.

Naj se ve, kdo so »oni« in kdo smo »mi«

Ardernova je takoj po napadu jasno povedala, da gre za teroristični napad na večinoma migrantsko in begunsko skupnost v Christchurchu, in se je tako postavila na stran napadenih. »Ti ljudje so Novo Zelandijo izbrali za svoj dom, oni so mi,« je dejala premierka Nove Zelandije. Za ljudi z ekstremističnimi pogledi pa je dejala, da »zanje absolutno ni prostora na Novi Zelandiji«. V deželi, kjer imajo ljudje v lasti 1,5 milijona kosov orožja, policisti do nedavnega sploh niso nosili orožja, za Evropo že običajnih žolčnih razprav o nasilju migrantov in skrajnih desničarjev tako rekoč ni bilo zaznati.

Črni rekord je padel

Morilci so ubili 49 nedolžnih ljudi, to je več, kot jih v deželi z nekaj manj kot petimi milijoni prebivalcev običajno umre nasilne smrti v enem letu, kaže statistika novozelandske policije. Prav lansko leto je veljalo za leto z najmanjšim številom umorov v zadnjih 40 letih, v zadnjih desetih letih pa je policija le v enem letu obravnavala več kot 49 umorov. Radikalizacije in posledične priključitve radikalnim islamskim skupinam na Novi Zelandiji doslej skorajda ni bilo. Eden ključnih varnostnih izzivov za novozelandske oblasti pa je dekriminalizacija maorske skupnosti, saj pripadniki te domorodne skupnosti prevladujejo v zaporniški populaciji.

Priseljenci? Kakšni priseljenci? Vsi smo Kiviji!

Kaj je sprožilo napad? Kaj je avstralskega ekstremista in njegove sodelavce pahnilo tako daleč, da so bili pripravljeni streljati po nedolžnih ljudeh? So res vzrok velike številke priseljencev? »Vsi smo priseljenci, vsi smo od nekod prišli in vsi nekam gremo. Vsakogar med nami pa vodi božji ukaz, ne ubijaj! Krivde ne gre iskati v priseljencih, ampak v slabih ljudeh, ki so pobili nedolžne Kivije,« nam je povedal Antony Sumich, duhovnik iz Aucklanda, ki je tudi sam potomec hrvaških priseljencev na Novi Zelandiji.

Uradne statistike kažejo, da se je priseljevanje na Novo Zelandijo lani umirilo in doseglo najnižjo stopnjo v zadnjih treh letih. V letu do konca januarja se je v deželo priselilo 151.600 migrantov, odšlo pa jih je 93.200, torej jih je trenutno 58.400.

Južni otok in Christchurch med priseljenci ne veljata za posebej priljubljen cilj, so pa ti kraji privlačni za turiste. Prav turizem sodi med nosilne gospodarske panoge Nove Zelandije, lani je tja pripotovalo 14 milijonov ljudi, medtem ko obisk turistov iz Evrope upada, število azijskih in avstralskih turistov pa se povečuje. Analitiki se bojijo, da bi morebitne zaostrene varnostne razmere lahko slabo vplivale na turizem.