Tiskane izdaje
Kairo - Čaka jih pomembno srečanje, ki so ga konec prejšnjega tedna sklicali zaradi vznemirljih razmer v Siriji. Odločali bodo o prihodnjih korakih, s katerimi bi lahko ustavili nasilje, ki se v Siriji nadaljuje že od začetka protivladnih protestov pred več kot pol leta.
Že v sredo so na pogovore na sedežu Arabske lige prispeli trije predstavniki sirskega opozicijskega Narodnega koordinacijskega odbora (NKO). Od trojice je v stavbo uspelo vstopiti le vodji delegacije Hasanu Abdelu Azimu, saj jih je pred vhodom pričakala jezna množica protestnikov in jih zasula z jajci in kamenjem. Protestniki, večinoma sirski izseljenci, so izražali nezadovoljstvo z delom NKO, saj ta po njihovem mnenju pretesno sodeluje s predsednikom Bašarjem al Asadom in ne zastopa pravic, za katere se zavzemajo protestniki. Narašča tudi njihovo nezadovoljstvo z delom Arabske lige, ki ji ne uspe preprečiti novih smrtnih žrtev v Siriji. Sirski protestniki imajo nedaleč od poslopja Arabske lige, ki je v neposredni bližini trga Tahrir, že nekaj časa svoj štab. Ravno tako tudi protestniki iz Jemna, ki se po vzoru nekaterih drugih arabskih držav zavzemajo za padec režima. Za to si prizadeva tudi opozicijski Sirski narodni svet, katerega člani trenutno večinoma živijo v tujini. V nasprotju s prizadevanjem NKO za dialog je po njihovem mnenju edina možnost za rešitev države takojšnje strmoglavljenje režima Bašarja al Asada. Se pa obe glavni opozicijski skupini strinjati v nekaterih drugih pogledih, med njimi predvsem v tem, da Sirija ne potrebuje tujega posredovanja za rešitev iz krize.
Sirski predsednik Bašar al Asad je pred desetimi dnevi privolil v pobudo Arabske lige za prekinitev ognja in pogovor z opozicijo. A že kmalu so iz države začele prihajati novice o novem valu nasilja, kar kaže, da ta predlog ni bil sprejet resno. Po podatkih iz Sirije je v zadnjih dneh najhuje v mestu Homs, kjer se s prebivalstvom spopadajo tudi oboroženi civilisti. Njihovi napadi so usmerjeni proti islamski ločini alavitov, ki ji pripada tudi predsednik Asad. Ta se je zdaj znašel pod novim plazom kritik svetovne javnosti. Francoski zunanji minister Alain Juppé je sredi tedna dejal, da od sirskega režima ni več pričakovati reform, h katerim so se sicer že večkrat zavezali, a jih doslej še niso sprejeli. Juppé izrazil tudi razočaranje nad varnostnim svetom OZN, ki mu zaradi veta Kitajske in Rusije ni uspelo sprejeti potrebnih ukrepov proti sirskemu režimu.
Tudi generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi je izrazil razočaranje zaradi propadlega mirovnega sporazuma in pristavil, da bi to lahko imelo katastrofalne posledice za državo in regijo. A še vedno ni povsem jasno, kaj Arabska liga sploh lahko stori, da prepreči nadaljnje nasilje v Siriji. Ko so pred meseci obrnili hrbet Moamerju Gadafiju, je to odprlo vrata za resolucijo OZN in vstop zveze Nato v Libijo, kar je pomenilo konec Gadafijeve vladavine. A Libija takrat ni bila deležna takšne podpore Rusije in Kitajske, kakršno ima Sirija. Najverjetnejša možnost bi bile ekonomske sankcije, vendar je njihov vpliv na razmere v Siriji sporen. Predstavniki ameriške človekoljubne organizacije Human rights watch so predstavnike Arabske lige danes pozvali, naj Siriji zamrznejo članstvo, in objavili poročilo o mučenju in ubijanju v mestu Homs in okolici. Podobna zahteva je dan prej prišla iz vrst mednarodne organizacije Amnesty International. Ta zahteva embargo na uvoz orožja v Sirijo in Arabsko ligo poziva, naj sirski režim spravi pred mednarodno sodišče.
Sredi tedna so agencije poročale, da so nekatere arabske države kot alternativno možnost pripravljene Bašarju al Asadu ponuditi azil, če se bo umaknil z oblasti. To za zdaj še ni realna možnost, saj se Asad, spričo močne podpore tako doma kot v tujini, ni pripravljen odreči oblasti, ki je že petdeset let v rokah njegove družine. Pri OZN so medtem našteli, da je od začetka protestov marca letos v Siriji izgubilo življenje že več kot 3500 ljudi.
