Arabska liga Siriji prepovedala udeležbo na zasedanjih

Zunanji ministri Arabske lige so na izrednem zasedanju v egiptovski prestolnici Kairo sprejeli prve sankcije proti Siriji.

Objavljeno
12. november 2011 12.21
Posodobljeno
12. november 2011 12.36
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si
Kairo - Zunanji ministri Arabske lige so na izrednem zasedanju v egiptovski prestolnici Kairo sprejeli prve sankcije proti Siriji. Državo so suspendirali s svojih srečanj, dokler sirski predsednik Bašar al Asad ne bo uresničil načrta Arabske lige o končanju osem mesecev trajajočega nasilja v državi, poroča STA.

Izjavo je prebral katarski premier Hamad bin Jassim, ki je še dodal, da bo suspenz v veljavo stopil v sredo. »Arabska liga poziva arabske države, da odpokličejo svoje veleposlanike iz Sirije,« je še poudaril.

Za takšno odločitev je sicer glasovalo 18 držav. Libanon, Jemen in Sirija so bili proti, Irak pa se je glasovanja vzdržal.

Sirija je v odzivu poudarila, da je odločitev Arabske lige v nasprotju z ustanovno listino organizacije. Kot je za sirsko tiskovno agencijo Sana dejal veleposlanik Jusef Ahmad, vodstvo arabske organizacije deluje v skladu s programom, ki so ga začrtale ZDA in zahodne države. Organizaciji je še očital, da želi v Siriji izzvati vojaško posredovanje iz tujine po vzoru dogajanja v Libiji.

EU pa je odločitev Arabske lige pozdravila. »Podpiramo današnjo odločitev Arabske lige, ki kaže na vse večjo izolacijo sirskega režima,« je, kot še piše STA, dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.

Arabska liga je v začetku novembra sirskega predsednika Bašarja al Asada pozvala, naj v dveh tednih umakne vojsko iz mest, konča vsakršno nasilje v državi, izpusti politične zapornike in vstop v državo dovoli neodvisnim opazovalcem in tujim novinarjem. To pa se ni zgodilo, čeprav je Damask ta načrt oziroma predlog sprejel.

V Siriji so od 2. novembra, ko je režim sirskega predsednika al Asada pristal na pobudo Arabske lige o zaustavitvi nasilja, po podatkih nevladne organizacije Human Rights Watch umrli najmanj 104 ljudje. Od začetka nasilnega zatiranja protirežimskih protestov v državi pa je bilo po podatkih ZN ubitih že več kot 3500 ljudi.