Aretirali upokojenega generala Armade BiH Jovana Divjaka

Sarajevo -  Sarajevski mediji so novico objavili še istega dne ob 22. uri. Kmalu zatem se je na protestnem zborovanju pred avstrijskim veleposlaništvom zbralo več sto Sarajevčanov. Jovana Divjaka so aretirali na podlagi tiralice Interpola iz Srbije.

Po sramoti, ki jo je srbsko tožilstvo doživelo, potem ko so na londonskem letališču aretirali Ejupa Ganića, medvojnega člana predsedstva Republike BiH, in umiku zahteve po izročitvi branilca Vukovarja, hrvaškega državljana Tihomirja Purde, ki so ga aretirali na podlagi podobne Interpolove tiralice, so v Sarajevu prepričani, da bo tudi general Jovan Divjak v kratkem na prostosti. Sven Alkalaj, zunanji minister BiH, je, takoj ko je izvedel za aretacijo, veleposlaništvu na Dunaju naročil, naj si po vseh močeh prizadeva za izpustitev generala. Srbsko tožilstvo je razpisalo tiralice za večjim številom branilcev in članov takratne oblasti v t. i. primeru Dobrovoljačka, med drugim tudi za Jovanom Divjakom.

Spomladi 1992 je namreč med osvobajanjem predsednika Alije Izetbegovića, ki so ga zajeli vojaki JA, prišlo do spopada med branilci in enoto JA, ki se je umikala iz mesta. V spopadu je bilo ubitih šest, zajetih pa okoli 200 vojakov JA. Iz tožilstva BiH so sporočili, da so v skladu s sporazumom tožilstev držav tega območja za sojenje državljanom BiH pristojne pravosodne ustanove BiH, in da sta primera Divjak in Ganić priložnost, da se dokončno reši vprašanje državljanov, osumljenih vojnih zločinov. Čeprav so vse državljane BiH, ki so se znašli na srbskih tiralicah, opozorili, naj ne potujejo iz države (večina jih to upošteva), je Divjak, čeprav je vedel, da je za njim razpisana tiralica, kot ustanovitelj in vodja sklada Izobraževanje gradi BiH potoval po Evropi in zbiral donacije. Prijeli so ga na poti v Bologno, kjer bi moral imeti več predavanj.

Divjak, po narodnosti Srb, je bil med vojno v BiH eden najbolj priljubljenih branilcev Sarajeva. V nasprotju z drugimi poveljniki obrambe se v mestu in na bojnih položajih ni nikoli prikazal v zaščitnem jopiču in s čelado. Z veseljem je na prvih frontnih črtah šahiral z vojaki in obiskoval družine, ki so živele blizu razmejitvene črte. Ko se je pojavljal na Unproforjevih mirovnih pogajanjih na sarajevskem letališču, je spravljal v bes generala Ratka Mladića in druge srbske poveljnike. Hkrati je s svojimi dejanji izpodbijal trditev civilnega in vojaškega vodstva bosanskih Srbov, češ da v BiH vsi Srbi podpirajo Karadžića in Mladića. Po drugi strani pa so bili nanj ljubosumni bošnjaški generali, ki jih je motilo predvsem to, da je bil tako zelo priljubljen med ljudmi in vojaki.

Tromblonsko obiranje češenj

Ob neki priložnosti smo leta 1994 ob obhodu obrambne črte na Hrasnom brdu v Sarajevu skupaj z Jovom, kot so ga klicali soborci, skozi pravo mrežo predorov prišli v hišo neke bošnjaške družine. Stanovalci so bili navdušeni, da jih je obiskal general Jovo. Na mizi sta se v hipu znašli kava in skleda s češnjami. Takrat je bila kava v Bosni vredna zlata. Cene litra olja ali kilograma sladkorja so bile od 60 do 80 nemških mark, za kavo pa je bilo treba odšteti tudi do 150 mark. »Od kod češnje?« je vprašal Divjak. »Nabral nam jih je sosed Milan,« je povedal naš gostitelj Hasan. Sosed Milan je stanoval na srbski strani, njegova hiša je stala kakšnih petdeset metrov nad Hasanovo. Hasan je povedal, da ga je Milan pred dnevi vprašal, zakaj otrok, ki so najbrž lačni, ne pusti, da bi obrali češnjo. Hasan mu je odgovoril, da se boji, da bi jih sosed sklatil z drevesa. Milan mu je zagotovil, da jim ne bo storil nič žalega, Hasan pa mu je odgovoril, da mu prav nič ne zaupa. Kmalu se je Milan znova oglasil in mu rekel, naj poskrbi, da se bodo vsi njegovi umaknili v hišo, ker jim bo s tromblonom »obral« češnjo. Tromblon je najprej »obral« češnjo, nato pa se je odbil od debla in poškodoval streho. Ponoči je Milan v Hasanovo dvorišče vrgel dovolj desk in opek za popravilo strehe.

Srbsko tožilstvo dolži generala Divjaka za primer Dobrovoljačke. Takratna sarajevska televizija, ki je snemala dogajanja na omenjeni ulici, je ohranila posnetek, ki kaže, kako se je sredi streljanja general Divjak z megafonom v roki povzpel na belo transportno vozilo in ukazal »Ne streljaj!« Dan pozneje so na televiziji Pale ponavljali posnetek, na katerem Divjak vzklika: »Streljaj, streljaj!« Vojne je konec, vendar spominov Sarajevčanov na štiri leta brez vode, hrane in elektrike, na bombardiranje in ostrostrelce ni mogoče izbrisati. V vojni je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi in več kot 2000 otrok.

Divjak je bil za Sarajevčane mož, ki je širil optimizem in spominjal na predvojne čase, ko so ljudje različnih narodnosti živeli v slogi. Divjak je nosilec številnih visokih priznanj evropskih držav, med drugim francoskega odlikovanja legije časi. Tujih odlikovanj ima celo veliko več kot domačih. Novica o njegovi aretaciji je potisnila v ozadje politične spore zaradi konstituiranja oblasti in zaskrbljenost upokojencev, da bodo zaradi neurejenega delovanja države prihodnji mesec ostali brez pokojnin. V protestih zaradi aretacije Divjaka sodelujejo vsi prebivalci Sarajeva. Avstrijski Slovenec Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti, je za medije izjavil, da zbira podatke in da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se reši »primer Jovana Divjaka«.