Tiskane izdaje
Po pisanju Guardiana bi se moral Assange na londonskem sodišču zglasiti do 12.30, a je tja prispel šele ob 14. uri. Ob tem se je pred sodno dvorano zbrala skupina njegovih podpornikov, Justice for Assange; pet oseb, med njimi avstralski novinar John Pilger, ki živi v Veliki Britaniji, in angleška dama iz visokih krogov Jemima Khan, mu je želelo podporo izkazati tudi s poroštvom, vendar je sodišče varščino zaradi begosumnosti zavrnilo. Oporekalo ji je tudi tožilstvo, ki je varščini nasprotovalo iz dveh razlogov, in sicer zato, ker se Assange ni predal sam od sebe, pa tudi zaradi njegove lastne varnosti. Kot je svojo odločitev kasneje pojasnil Pilger, dvakratni dobitnik britanske nagrade za novinarja leta, je bil varščino v višini 20.000 funtov pripravljen odšteti, »saj obstaja možnost, da se Julianu Assangeu godi krivica. Opravljal je delo novinarja, zato si zasluži podporo ljudi, ki verjamejo, da je prost pretok informacij temelj demokracije,« je dejal.
Ustanovitelj spletnega portala WikiLeaks bo tako do prihodnjega torka, 14. decembra, ko bo na vrsti novo zaslišanje, ostal v priporu, čeprav je njegov britanski zagovornik Mark Stephens že napovedal, da bo plačilo varščine zahteval še enkrat. Kot je dejal, so se znašli v »zelo nenavadnem položaju, saj tožilstvo proti Assangeu ni našlo nobenega dokaza«. »Slišali smo sodnika, ki je dejal, da želi dokaze videti sam. Nanj je velik vtis pustilo, da je bilo Assangea pripravljenih podpreti toliko ljudi,« je povedal Stephens.
Sicer pa Guardianova pravna svetovalka Afua Hirsch pojasnjuje, da sodišče v primeru suma posilstva zelo redko odobri plačilo varščine. »Odločitev, s katero so Assangeu zavrnili možnost varščine, je manj presenetljiva, kot bi si lahko mislili. Posilstvo je kaznivo dejanje, za katerega je izredno težko dobiti varščino, v številnih primerih zaradi možnosti ponovitve prestopka ali nevarnosti, ki jo domnevni storilec predstavlja žrtvam,« je dejala Hirschova, ki je ob tem opozorila, da je v Assangeovem primeru težava predvsem možnost pobega in to, da v Veliki Britaniji ni prijavljen na stalnem naslovu.
Švedska tožilka Marianne Ny je medtem zanikala, da bi bila Assangeova aretacija povezana z WikiLeaksom. »Primer spolnega nadlegovanja proti ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu je zasebna zadeva ter ni povezana z njegovim delom in objavo ameriških diplomatskih depeš,« je dejala in ob tem poudarila, da ne gre za zaroto. Sicer pa je Assange danes napovedal, da bo švedsko zahtevo za izročitev izpodbijal, zaradi česar bi se lahko postopek zavlekel za več mesecev.
WikiLeaks: aretacija napad na medijsko svobodo
Švedsko sodišče je sicer že 18. novembra izdalo nalog za Assangeovo aretacijo, a ta zaradi napak v postopku ni bil veljaven. Pristojne oblasti so tako minuli petek izdale evropski zaporni nalog (ENPP), ki policiji omogoča aretacijo osumljencev brez dolgotrajnih postopkov tradicionalnega izročanja. Po pisanju Guardiana bi Assange v primeru, da bo izročen švedskim oblastem, lahko postal "tarča" še kakšne zahteve po izročitvi, tudi ameriške.
Medtem iz WikiLeaksa sporočajo, da aretacija pomeni napad na medijsko svobodo, a da ta ne bo ustavila delovanja portala. Glavni urednik portala, kakor si pravi Assange, je že v ponedeljek sporočil, da bo v primeru aretacije ali celo likvidacije portal nadaljeval s svojim poslanstvom. Po njegovih besedah v vrsti na objavo čakajo dokumenti o britanski naftni družbi BP ter o zloglasnem ameriškem oporišču Guantanamo.
Assange osumljen več kaznivih dejanj
Devetintridesetletnega Avstralca, čigar spletna stran v teh dneh razkriva ameriške dilomatske depeše, so želele švedske oblasti zaslišati zaradi suma več kaznivih dejanj, med njimi posilstva, spolnega nadlegovanja in nasilja. Danes so svoje obtožbe sicer nekoliko podrobneje pojasnile. Assangea sumijo, da je imel nezaščitene spolne odnose z žensko, identificirano le kot gospodična A, ki je sicer vztrajala, da uporabi kondom, ter da je imel nezaščitene spolne odnose z drugo žensko, gospodično W, medtem ko je ta spala. Ustanovitelj WikiLeaksa krivdo že vseskozi zanika, njegov odvetnik Mark Stephens pa je prepričan, da je preganjanje njegove stranke politično motivirano.
Stephens je že včeraj sporočil, da se namerava njegov klient z britansko policijo srečati nekje na Otoku, a obenem ni hotel potrdili, da je ustanovitelj WikiLeaksa že prispel v Veliko Britanijo.
Spletni portal WikiLeaks, ki je s svojim delovanjem začel leta 2006 in od takrat razkriva tajnosti številnih držav po svetu, je pred dobrim tednom dni začel z objavljanje diplomatskih depeš ameriškega State Departmenta. Potezo je Washington nemudoma označil za nezakonito in nevarno.
Medtem je portal začel delovati z novo švicarsko domeno, saj mu je prvo ameriški ponudnik everydns.net ukinil. Včeraj je švicarska poštna banka Assangeu zamrznila bančni račun, z obrazložitvijo, da ni navedel resničnih podatkov o kraju bivanja.
VIDEO: Komentar ene izmed Assangeovih zagovornic Jennifer Robinson (v angleškem jeziku)
