Tiskane izdaje
Canberra − Ustanovitelj žvižgaške spletne strani WikiLeaks Julian Assange je v intervjuju za avstralsko aktivistično organizacijo GetUp dejal, da je najel ekipo pravnikov, ki bo razmislila o tožbi proti avstralski premierki Julii Gillard zaradi obrekovanja. Kot je pojasnil, je namreč njeno mnenje, da je objava zaupnih depeš ameriške vlade »nelegalno« in »izredno neodgovorno« dejanje, škodilo finančni trdnosti WikiLeaksa.
Assange je v intervjuju pojasnil, da so premierkino mnenje uporabili proti WikiLeaksu. MasterCard Avstralija je namreč kot opravičilo za blokado donacij žvižgaški spletni strani uporabil ravno njene besede. »Učinki njene izjave torej še vedno trajajo in neposredno vplivajo na finančne sposobnosti WikiLeaksa,« je povedal Assange.
Assngeovim privržencem naložili plačilo dobrih 100.000 evrov
Britansko sodišče je deveterici, ki je jamčila za Assangeov pogojni izpust, danes naročilo, da morajo do šestega novembra plačati 115.500 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je v obrazložitvi svoje odločitve povedal sodnik Howard Riddle, je deveterica resda delovala v dobri veri, a bi se morala zavedati tveganja, ko je pristala, da bo Assangea finančno podprla. Poleg tega deveterica ni uspela izpolniti svoje naloge − zagotoviti, da bi se Assange predal.
Assange še vedno na ekvadorskem veleposlaništvu
Ustanovitelj WikiLeaksa medtem še vedno biva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londnu. Kot smo na Delu že poročali, so ekvadorske oblasti nemreč sredi avgusta odločile, da bodo Assangeu odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, zaprosil junija. Assange sicer trdi, da so obtožbe švedskih oblasti le pretveza, za katero stojijo Združene države, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti WikiLeaksa.
Odločitev ekvadorskih oblasti je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava vseeno izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski.
V prid tej potezi so se namreč odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izročitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se lahko tako obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Spomnimo: Assangea so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
