Tiskane izdaje
KAZAHSTAN – Preteklo sredo so iz ruskega vesoljskega središča in oporišča Bajkonur v Kazahstanu izstrelili vesoljsko tovorno plovilo Progress M-12/44P, ki ga je proti vesolju ponesla satelitska nosilna raketa Sojuz. Namen tega samodejnega vesoljskega tovornjaka je bilo oskrbovanje mednarodne vesoljske postaje.
Na krovu je bilo 928 kilogramov raketnega goriva, 50 kilogramov kisika, 419 kilogramov vode in 1225 kilogramov drugega ruskega in ameriškega suhega tovora, vsega skupaj dve toni in pol.
Težave že po petih minutah
Izstrelitev je potekala kot običajno vse do petih minut in dvajsetih sekund, ko je očitno nastala motnja v delovanju tretje raketne stopnje, kar je povzročilo, da raketa ni dosegala orbitalne hitrosti in se je pozneje zrušila v Sibiriji na območju Altaja, blizu meje z Mongolijo in Kitajsko.
Na mednarodni vesoljski postaji je šest astronavtov, k sreči pa tudi dovolj zalog hrane, vode in kisika še kar za nekaj mesecev. Precej potrebnega blaga so v vesoljsko oporišče dostavili med zadnjim julijskim poletom rekotoplana Atlantis.
Novi poleti vprašljivi
Strokovnjake zdaj skrbi nekaj drugega. Namreč skoraj identična tretja raketna stopnja Sojuza naj bi 22. septembra proti mednarodni vesoljski postaji ponesla novo tričlansko posadko astronavtov. Ruski strokovnjaki morajo zato ugotoviti, kaj je šlo narobe pri delovanju te tretje raketne stopnje. Ni dosti možnosti, da bi jim to uspelo ugotoviti v manj kot mesecu dni, zato je vse bolj verjetno, da bodo morali datum poleta nove posadke prestaviti.
Do danes so Rusi v vesolje izstrelili že več kot 1700 različnih izpeljank Sojuzov. Sicer velja za najzanesljivejšo na svetu, a očitno občasno tudi odpove. Ravno tako so Rusi v vesolje poslali že 136 različnih vrst samodejnih nepilotiranih vesoljskih tovornih ladij vrste Progress in do zdaj so te vedno prišle do ciljev ali do nekdanjih sovjetskih vesoljskih postaj Saljut ali zdajšnje velike Mednarodne vesoljske postaje oziroma ISS.
Brez posadke
Vesoljsko ladjo Progress so razvili še v nekdanji Sovjetski zvezi kot tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, namenjeno oskrbovanju njihovih vesoljskih postaj. Je izpeljanka iz vesoljske ladje s človeško posadko, znane tudi kot Sojuz. V vesolje poleti na istoimenski raketi. Po velikosti in obliki je skoraj enaka Sojuzu, vendar ne vsebuje kapsule za vrnitev astronavtov in ima namesto tega prostor, namenjen skladiščenju raketnega goriva. Ta prostor ni pod pritiskom. Gorivo je namenjeno za popravke orbite vesoljske postaje.
Obstaja tudi prostor pod pritiskom, kjer se shranjuje vse potrebno, namenjeno oskrbovanju astronavtov.
Zadnji del tega vesoljskega plovila je pogonski modul, ki je praktično enak kot pri vesoljski ladji s posadko Sojuz. Vsebuje vrsto različnih raketnih motorjev, ki omogočajo manevriranje v vesoljskem prostoru, samodejno spojitev ali združitev z mednarodno vesoljsko postajo kot tudi zmanjšanje hitrosti in vstop Progressa v atmosfero Zemlje, potem ko je že opravil vse svoje naloge.
Vesoljska ladja je dolga 7,3 metra, ima premer 2,7 metra in prostornino 7,6 kubičnega metra. Ob izstrelitvi je težka okrog 7,3 tone.
