V naši galaksiji sploh ne bi smela obstajati
V Rimski cesti je po vedenju astronomov kakšnih sto milijonov zvezdnih črnih lukenj, vendar se doslej ni zdelo mogoče, da bi kakšna lahko imela tolikšno maso, pravi vodja raziskave Liu Jifeng s Kitajskega nacionalnega astronomskega observatorija. »Če upoštevamo do zdaj znane modele razvoja zvezd, tolikšna črna luknja v naši galaksiji sploh ne bi smela obstajati,« pravi.
Črna luknja LB-1 je 15.000 svetlobnih let daleč od Zemlje.
Sicer znanstveniki poznajo dve vrsti črnih lukenj. Bolj pogoste so zvezdne črne luknje, ki nastanejo, ko se jedro zelo velike zvezde sesede samo vase, občajno se to zgodi po eksploziji supernove ob koncu življenja zvezde. Te črne luknje imajo običajno do dvajsetkrat večjo maso od našega Sonca. Druga vrsta so supermasivne črne luknje, katerih masa je lahko do milijonkrat večja od Sonca, njihov nastanek pa za zdaj še ni znan.
Nov izziv za teoretike nastanka črnih lukenj
Doslej so bili astronomi prepričani, da so običajne zvezde v Rimski cesti z zvezdnimi vetrovi izgubljale večino plinov in da zaradi tega ni bil mogoč nastanek tako velike črne luknje, kot so jo odkrili zdaj. »Teoretiki nastanka zvezd in črnih lukenj bodo morali sprejeti nov izziv in pojasniti nastanek tako velike zvezdne črne luknje,« pravi Liu Jifeng.
Že pred kitajskimi znanstveniki so možnost obstoja zelo velikih zvezdnih črnih lukenj zaslutili astronomi Kalifornijskega tehnološkega inštituta. S svojimi napravami so zaznali valovanja, ki so nakazovala na možnost obstoja zelo velikih zvezdnih črnih lukenj v oddaljenih galaksijah. Fizik s tega inštituta David Reitze je za AFP dejal, da tako velika črna luknja, kot so jo odkrili astronomi zdaj, ni mogla nastati na enak način kot običajne zvezdne črne luknje, torej iz supernove ob koncu življenja ekstremno velike zvezde. »To pomeni, da so najbrž odkrili novo vrsto črne luknje, ki je nastala kot posledica kakšnega drugega fizikalnega procesa, ki ga bo treba še raziskati,« pravi Reitze.