AVDIO: Jadranka, kaj si se dogovorila z Borutom?

Zagreb - Čeprav je bila hrvaška opozicija s SDP Zorana Milanovića na čelu v preteklih dneh na vladni strani, ko so se urejali odnosi s Slovenijo, je od včeraj povsem drugače. Po tem, ko so se v javnosti obeh držav pojavile različne interpretacije dogovora Kosor-Pahor, se je včeraj opozicija popolnoma razšla s premierko in nanjo naslovila kup kritik z osrednjim vprašanjem, kaj se je zares dogovorila s slovenskim kolegom. Na kritike je odgovorila, da bi opozicijski voditelji radi zmanjšali rezultat težkih pogajanj s sosednjo državo.

Predsednik najmočnejše opozicijske stranke SDP Zoran Milanović je še pred dnevi večino krivde za pogajalski zastoj pripisoval Sloveniji in med vrsticami pohvalil premierko za najnovejši dogovor, včeraj pa je bila tarča njegovih kritik le še Jadranka Kosor. Obtožil jo je, da javnosti ni seznanila z resnično vsebino premierskega dogovora. Zatrdila je namreč, da se je Pahorjem dogovorila le tisto, kar sta strani pisno poslali v Bruselj oziroma švedskemu predsedstvu EU, in nič več. Na tiskovni konferenci so zato predvajali posnetek, v katerem Kosorjeva trdi prav to.

V SDP so opozorili, da to očitno ni res, saj dogovor predvideva, da bo izhodiščna točka za nadaljevanje pogajanj o meji drugi predlog Ollija Rehna, ki omenja tudi dostop Slovenije do odprtega morja. Kosorjeva, so opozorili v SDP, je v zadnjih izjavah trdila, da nikakor ne gre za popuščanje Ljubljani, torej tudi glede dostopa ne, včeraj pa je zunanje ministrstvo uradno pojasnilo, da je izhodišče prav drugi Rehnov predlog z dne 15. junija 2009. Milanović je zato presodil, da Kosorjeva javnosti govori neresnico oziroma da je »neinformirana, do česar kot javni uslužbenec nima pravice«.

V pismu, ki ga je poslala švedskemu predsedstvu, ni namreč niti besede o drugem Rehnovem predlogu, opozarjajo v SDP, torej je premierka prekršila odločitev hrvaškega sabora, ki je 8. maja soglasno sprejel prvi predlog, ta odločitev poslancev - ki ima po Milovanovićevi interpretaciji moč zakona - pa je še veljavna. V stranki so zato prepričani, da je premierka kršila odločitev najvišjega zakonodajnega telesa, saj se je pogajala zunaj okvirov, ki jih je določil sabor. Poleg vsega, je opozoril opozicijski voditelj, drugega predloga ni videl nihče, o njem je znanega le toliko, kolikor je govoril Pahor, in to na način, ki je v nasprotju z odločitvijo sabora.

Račan ni bežal pred poslanci

Milanović je zatrdil, da bo zahteval parlamentarno razpravo o dogovoru Kosor-Pahor; SDP se bo do drugega Rehnovega predloga opredelila, ko ga bo dobila in proučila z mednarodnopravnega in političnega vidika. »Mora hrvaška javnost takšne stvari izvedeti od slovenskega premiera ali od naše premierke, ki je sodelovala v pogajanjih?« se je vprašal in Kosorjevo pozval, naj javnosti predstavi vse zaveze, ki jih je dal Zagreb. O vzporednicah med novim dogovorom in sporazumom Drnovšek-Račan je šef SDP dejal, da tedanji premier Ivica Račan - v nasprotju s Kosorjevo - ni strahopetno bežal pred javnostjo in saborom, temveč je za svoja dejanja prevzel politično odgovornost.

Podobni očitki so včeraj prišli še iz druge največje opozicijske narodne stranke (HNS). Predsednik stranke Radimir Čačić je vlado obtožil, da že pet dni laže javnosti, da s Slovenijo ni bilo dogovorjenega nič takega, kar bi Hrvaško dodatno zavezovalo, čeprav se je zdaj pokazalo, da se bodo pogajanja o meji nadaljevala z zadnjim Rehnovim predlogom. »Vse vlade HDZ so delovale na podlagi laži in zavajanj, Ivo Sanader je o tej temi doktoriral, vidim pa, da nima slabih učencev,« je bil ironičen Čačić, ki je, kakor Milanović, opozoril na sporočilo zunanjega ministrstva, da se bodo pogajanja o meji nadaljevala na podlagi drugega Rehnovega predloga. To pa je tisto, kar je Kosorjeva skrivala pred javnostjo, je dejal predsednik HNS.

»Ne bo vam uspelo«

Jadranka Kosor je včeraj po pričakovanju zavrnila hude obtožbe opozicije in jih označila za »navadna podtikanja«, s katerimi bi opozicijski predsedniki radi zmanjšali uspeh, torej deblokado hrvaških pogajanj z EU. O reševanju vprašanja meje, je dejala premierka, ni dosežen nikakršen dogovor. Vse, kar sem se dogovorila, je ponovila, je zapisano v pismu, ki sem ga poslala švedskemu predsedstvu. To pismo ste videli in v njem je poudarjeno, da je medvladna konferenca sklicana za 2. oktober, je dodala.

»Na tiskovni konferenci v Ljubljani sva s Pahorjem povedala vse, o čemer sva se dogovorila, tudi to, da nadaljujemo pogajanja o rešitvi vprašanja meje tam, kjer smo ostali 15. junija,« je pojasnila. Dogovori o rešitvi meje šele sledijo, saj se niso dogovorili še nič. »Popolnoma jasno je določena pot, po kateri gremo. Ali se bosta strani dogovorili ali pa bomo to predali arbitražnemu sodišču,« je sklenila premierka in opozicijske obtožbe postavila v kontekst bližajočih se predsedniških volitev.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela