Avstrija v boj proti jedrski energiji

Avstrijski socialdemokratski kancler Werner Faymann je napovedal pobudo za prenehanje uporabe jedrske energije v Evropi.

Objavljeno
23. marec 2011 20.08
Barbara Kramžar, Dunaj
Barbara Kramžar, Dunaj
Dunaj - Avstrijci so že leta 1978 z referendumom preprečili delovanje svoje edine jedrske elektrarne Zwentendorf, po nesreči v jedrskih reaktorjih Fukušime pa je socialdemokratski kancler Werner Faymann že napovedal vseevropsko pobudo za prenehanje uporabe jedrske energije na vsej stari celini. V torek je o njej na posebnem zasedanju, ki so ga začeli z minuto tišine v spomin na žrtve na Japonskem, razpravljal tudi avstrijski parlament.

Avstrijska opozicija zahteva akcijo. Svobodnjaški prvak Heinz-Christian Strache, ki je zahteval posebno parlamentarno zasedanje o jedrski energiji, zagovarja avstrijsko energetsko samozadostnost, saj država zdaj nekaj energije uvaža, in to tudi iz sosednjih jedrskih elektrarn. V razpravi je politik, čigar stranka je po zadnjih raziskavah javnega mnenja že enakovredna vladnima socialdemokratski in ljudski, kljub temu udaril tudi proti jedrskim elektrarnam v vzhodni in južni soseščini. Češki Temelin, ki je po njegovih podatkih prestal že 150 okvar, je priporočil za smetišče, ponovil pa je tudi zahtevo vodilnih strank avstrijske Koroške, naj Hrvaški dovolijo vstop v EU šele po zaprtju Krškega. Opozicijski Zeleni, ki najbolj dosledno nastopajo proti jedrski energiji, pa hočejo referendume o njej v vseh članicah EU.

Vlada socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna in ljudskega podkanclerja Josefa Prölla bi zdaj rada sama prevzela pobudo. Razpravljajo o akcijskem načrtu proti jedrski energiji, in to, kot je poudaril ljudski minister za okolje Nikolaus Berlakovich, za vso EU. Vsaj ljudska stranka pa se bo morala pred političnimi nasprotniki najprej zagovarjati zaradi lobističnih dejavnosti nekaterih svojih vplivnih članov. Voditeljica Zelenih Eva Glawischnig je namreč začela streljati topovske salve na nekdanjega kanclerja Wolfganga Schüssla, ki sedi v nadzornem svetu nemškega energetskega koncerna RWE in za to, kot poročajo, dobiva do tristo tisoč evrov na leto. Schüssel se je zagovarjal, da RWE velike vsote denarja namenja tudi za obnovljive vire energije.

Pri tem so besede gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja iz iste stranke o jedrskem lobiju, ki poskuša zdaj pridobivati čas, precej neverodostojne, ne pa tudi njegove zahteve, naj Avstrija zmanjša količino električne energije, ki jo uvaža iz jedrskih elektrarn drugih držav, ter poziv h gradnji elektrovoda skozi Salzburg, ki bi omogočil prenos alternativnih virov energije, po možnosti kot del vseevropskih povezav. Za to bo seveda treba zgraditi tudi primerno infrastrukturo in se odločiti, glede česa lahko soglašajo. Tudi nekateri obnovljivi energetski viri, glasne in grde vetrnice na primer, so za mnoge sporni. Dunajski župan Michael Häupl je že napovedal, da na donavskem otoku ali kje drugje okoli prestolnice vetrnic ne bo.

V raziskavi javnega mnenja, ki jo je ta teden objavil časopis Der Standard, 73 odstotkov vprašanih sicer ne verjame, da bi se lahko tudi v Avstriji zgodila naravna katastrofa japonskih razsežnosti, vendar želi avstrijska politika kljub temu izkoristiti »časovno okno« po fukušimski tragediji. Čeprav so odločitev za zaprtje jedrske elektrarne Zwentendorf sprejeli le z majhno večino glasov, in še to predvsem zato, ker je legendarni kancler Bruno Kreisky malo zaspal in se ni dovolj angažiral za jedrsko energijo, pa so potem z obilno pomočjo najvplivnejšega časopisa Kronen Zeitung avstrijska javnost in politiki brezjedrsko identiteto sprejeli za svojo - in jo pogosto tudi izkoriščali za nizke napade na jugovzhodne sosede. Upati je, da se bodo zdaj odločili za bolj konstruktiven pristop in namesto prepirov spodbujali sodelovanje pri iskanju najučinkovitejših alternativnih energetskih virov.