Avstrijska optika

Vsak tretji avstrijski volivec je glasoval za politike, ki se zavzemajo za izstop Avstrije iz Evropske unije (FPÖ), za takojšnje izganjanje domnevnih prestopnikov med priseljenci, še preden bi jim sodišče zločin dokazalo, in proti odredbam ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih (BZÖ). V Avstriji se zdaj razplamteva razprava, ali je tako množično glasovanje za Heinz-Christiana Stracheja in Jörga Haiderja le znamenje protesta ali pa zatekanje k populizmu vseh barv, nacionalnemu in socialnemu.

Kakor je v preteklosti že dokazovala Nemčija, neuspešne velike koalicije med sredinskimi strankami v nemško govorečih državah pogosto krepijo moč skrajnežev. Toda v Avstriji jih ni bilo veliko, ki bi volili prvega komunista Mirka Messnerja, pa čeprav bi ta s šestdesetodstotno obdavčitvijo bogatih in s korenitim povečanjem minimalne plače revnim ponujal nič manj kot prerazdelitev dohodka. In celo zmagoviti socialdemokrati se lahko poleg upokojencev, ki so množično glasovali zanje, za relativni uspeh zahvalijo sveži karizmatičnosti novega voditelja Wernerja Faymanna. Ta politik je v pismu izdajatelju Evropski uniji nenaklonjenega časopisa politično telo, ki postavlja nove pogoje Uniji, povečal na celih šestdeset odstotkov.

Številni Avstrijci so morda res zaskrbljeni zaradi izgubljanja avstrijske identitete, ki ga prinašajo številni priseljenci, še posebno v velikih mestih, kjer je z njimi povezan tudi velik delež kriminala. Toda politiki pozabijo to postaviti v pravo perspektivo in jim povedati, da je za to kriv tudi priseljencem nenaklonjeni šolski sistem. Sicer pa so novim priseljencem že zdavnaj zaprli vrata, čeprav se gospodarstvo že pritožuje zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile.

Avstrijska optika očitno ni v skladu z resničnostjo gospodarsko zelo uspešne države z vzornim prodorom na nove vzhodne trge, z nizko brezposelnostjo in zgledno socialno pomočjo tistim, ki jih napredek pušča za seboj. Te dosežke raje nostalgično primerjajo s časi, ko jim gospodarskega uspeha še ni zameglila globalizacija, ampak je vztrajal v varnih mejah nacionalno čiste in zunanjepolitično nevtralne države. Nekateri komentatorji opozarjajo še na pomanjkljivo denacifikacijo po drugi svetovni vojni, zaradi česar je morda volilni okraj, v katerem so najbolj prepričljivo slavili desni nacionalisti, prav okrožje Sankt Georgen am Fillmannsbach, znano kot predmestje rojstnega kraja Adolfa Hitlerja: 40,91 odstotka za FPÖ in 14,05 odstotka za BZÖ.

Avstrijski politiki je katastrofalno spodletelo ljudstvu posredovati dejstvo, da so se časi korenito spremenili in da jim država tudi zelo uspešno sledi. V upanju, da bodo pobrali več glasov, so tako na levi kot na desni uspehe raje zavijali v avstrijstvo, grešne kozle za neuspehe pa iskali pri priseljencih, vzhodnih državah in v EU. Ni verjeti, da bodo lahko po volilnih rezultatih, kakršne prinašajo zadnje volitve, politiki hitro spremenili smer razmišljanja. Bolj verjetno je, da bodo prav najbolj zanesene pobudnike avstronacionalizma poskusili spet narediti salonsko sprejemljive. Je to lahko popotnica nadaljnjega uspeha države, v kateri so gospodarske elite tako genialno izkoristile vse prednosti globalizacije, vendar politiki tega ne znajo posredovati ljudstvu?


Iz torkove tiskane izdaje Dela!