Tiskane izdaje
Dunaj - Avstrijski študentje so tudi v nedeljo zasedali vrsto univerz z dunajsko, graško, innsbruško in drugimi na čelu. Pristojni minister Johannes Hahn, sicer kmalu eden od evropskih komisarjev, jim je že obljubil 34 milijonov evrov več denarja za visoko šolstvo, za študente, jezne zaradi prenapolnjenih učilnic, nemških konkurentov za študijska mesta, bolonjskega univerzitetnega procesa in še marsičesa, pa tudi to ni dovolj.
Dunajski Audimax, nedelja ob štirih popoldne: štirideset, petdeset študentov v veliki predavalnici posluša predavanje o univerzitetnih sistemih, med katerim govornica ravnokar analizira vzhodnonemškega in druge, 1333 ljudi - 1332 kakšno minuto kasneje, potem 1347 pa 1320 in tako naprej - posluša doma pred svojimi računalniki. Ni dvoma, nezadovoljni avstrijski študentje so odlično izkoristili vso komunikacijsko tehnologijo, ki nam je danes na voljo, z elektronsko pošto in Facebookom že deset dni držijo v šahu šolske in druge oblasti. Ko je treba, se vedno najdejo prostovoljke in prostovoljci za kuhanje kave in enolončnic, čistilni odredi skrbijo za čistočo, v soboto so jim v okviru filmskega festivala Viennale pokazali celo film »Bockovo za predsednico« o pomoči beguncem in režiserja sta povedala, da sta ponosna, ker lahko svoj film prvič pokažeta svetu prav v Audimaxu.
Pri tem pa imajo dunajski študentje vsaj za zdaj pred seboj veliko bolj pragmatične cilje, zahtevajo radikalno izboljšanje kakovosti študija, levičarske zamisli mlade generacije o spreminjanju sveta, ki so tako zelo zaznamovale študentska gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja, za zdaj ostajajo ob strani, pa čeprav je slišati tudi zahteve o ženskih kvotah pri zaposlovanju na univerzi, »socialističnih odgovorih na krizo« in podobnem. Na splošno pa se razprave osredotočajo na to, kako vsem zagotoviti kakovosten in brezplačen študij.
Leta 2004 so tudi profesorji in drugi univerzitetni delavci v pobudi »Popravljalna delavnica univerza« priporočili večjo demokratizacijo, osredotočenje na optimalni študij in kariero študirajočih ter seveda brezplačno šolstvo. V Avstriji so do nedavnega preizkušali sistem šolnin, ki naj bi njihove univerze pomagal povzdigniti med najuspešnejše na svetu, pa čeprav tam zdaj kraljujejo ameriške in azijske.
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela
