Tiskane izdaje
Berlin – Nemška vlada je računala, da bo leta 2020 na cestah milijon avtomobilov na električni pogon, v jeku krize in tehničnih težav pa se zdaj odmikajo od tega cilja. To bo ena od tem današnjega »avtomobilskega vrha« pri kanclerki Angeli Merkel, verjetno pa bodo govorili tudi o padcu prodaje zaradi krize, ki zdaj trka tudi na nemška vrata.
Bi bilo za preboj električnih avtomobilov potrebno samo več subvencij? »Z mano v Nemčiji ne bo nakupovalnih premij,« je odločen minister za promet Peter Ramsauer, ki verjame, da subvencije tudi v ZDA in Franciji niso prinesle ničesar. Na nemškem ministrstvu za raziskovanje so prav tako prepričani, da do leta 2020 na nemških cestah skoraj zanesljivo ne bomo videli milijona avtomobilov na električni pogon. »Previsokim pričakovanjem sledi solzna dolina,« Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung navaja dokumente tega ministrstva.
Nemški avtomobilski vrhovi, ki se bodo danes zbrali pri kanclerki Angeli Merkel, bi se seveda še naprej trudili za milijon, a le, če bi jih država podprla z dovolj sredstvi, če ne, bodo lahko, kot piše v omenjenih dokumentih, do leta 2020 proizvedli »le« šesto tisoč električnih avtomobilov. Po prepričanjih nekaterih analitikov pa je tudi ta ocena optimistična. Toyota bo tako svoj novi mali električni avto eQ prodajala po 36 tisoč evrov, to pa je že cena avtomobilov z veliko več udobja in zmogljivosti, zlasti če upoštevamo, da bo treba avtomobilček znova polniti že po osemdesetih do sto prevoženih kilometrih. Nove modele električnih avtomobilov bodo poslali na trg tudi pri Volkswagnu, Daimlerju in BMW, pri Toyoti pa zdaj namesto na elektriko vse bolj računajo na vodik.
Največja ovira za zmogljivost in dostopnost električnih avtomobilov so baterije in tako bo očitno še lep čas. »Težave ne bodo rešene v nekaj letih,« verjamejo tudi v nemškem ministrstvu za raziskovanje. Nemški proizvajalci avtomobilov pa opozarjajo, da v Franciji država za vsak električni avto doda do 7000 evrov, zato bi bila dobrodošla vsaj okrepitev sklada za raziskave, branili pa se ne bi tudi druge pomoči.
Zaskrbljeni sindikati
Opazovalci pričakujejo, da bodo na ponedeljkovem avtomobilskem vrhu, ki se ga bodo med drugimi udeležili direktorji Volkswagna, Daimlerja, BMW, Forda in Opla, govorili tudi o drugih težavah avtomobilske industrije. Videti je, da evropska dolžniška kriza ter gospodarske težave v ZDA in na Kitajskem zdaj dosegajo tudi nemške proizvajalce avtomobilov.
Pri Audiju tako že zmanjšujejo proizvodnjo limuzin A6 in A8, pa čeprav zagotavljajo, da se te še vedno dobro prodajajo v ZDA in na Kitajskem. Pri Daimlerju, kot kaže, tudi prodaja zunaj Evrope ne bo zadostovala; predsednik uprave Dieter Zetsche je pred dnevi že napovedal varčevalni program, med drugim ustavitev proizvodnje določenih modelov en dan na teden. Če gre tesno Daimlerju in Volkswagnu, pa gre še tesneje drugim, na primer nemškim podružnicam Forda ali Opla.
Takšni ukrepi bodo skoraj zagotovo s seboj prinesli odpuščanja delavcev, zato so zaskrbljeni tudi sindikati. IG Metall nemško vlado že poziva, naj dodatke za skrajšani delovni čas s sedanjih šest mesecev podaljša na dve leti. V kanclerski palači Angele Merkel, kjer so nemško avtomobilsko industrijo po izbruhu finančne krize 2009 že reševali s subvencijami za nakupe novih avtomobilov, pa so se doslej branili novih stroškov – menda tudi zato, ker proizvajalci avtomobilov še niso predložili projektov, ki bi res prepričali.
Na današnjem vrhu bo kanclerka Angela Merkel zagotovo dobro prisluhnila avtomobilskim šefom. Proizvodnja avtomobilov je v Nemčiji daleč najpomembnejša veja industrije, saj zaposluje več kot 700 tisoč ljudi, odgovorni pa so za 40 odstotkov vsega industrijskega raziskovanja ter polovico vsega izvoza.
V nasprotju z ZDA in Kitajsko, kjer proizvajalci avtomobilov v večini delajo za domače kupce, nemška avtomobilska industrija kar sedemdeset odstotkov avtomobilov proda na tujem, zato tudi ni več imuna na težave, ki se kopičijo drugje.
