Ban Ki Mun pozval k boju proti klimatskim spremembam

Generalni sekretar združenih narodov Ban Ki Mun je pozval k nujnim ukrepom v boju proti klimatskim spremembam, saj pogajanja o zmanjšanju emisij po njegovem mnenju napredujejo prepočasi.

Objavljeno
22. september 2009 20.11
Ma. J.
Ma. J.
New York - Generalni sekretar združenih narodov Ban Ki Mun je pozval k nujnim ukrepom v boju proti klimatskim spremembam, saj pogajanja o zmanjšanju emisij po njegovem mnenju napredujejo prepočasi. Če na decembrskih pogajanjih v Kopenhagnu ne bodo uspeli doseči dogovora, bo to po mnenju generalnega sekretarja "moralno neopravičljivo".

Ban Ki Mun v New Yorku gosti Vrh o podnebnih spremembah, ki je namenjen osredotočanju pozornosti državnih voditeljev k nujnim ukrepom, potrebnim za sprejetje dogovora o boju proti podnebnim spremembam na konferenci Združenih narodov, ki bo decembra v Kopenhagnu. Tam naj bi sprejeli nov dogovor, ki bi nadomestil Kjotski protokol o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Srečanja v New Yorku se udeležuje tudi slovenski predsednik Danilo Türk.

Največ pozornosti na vrhu v New Yorku je deležna Kitajska, saj naj bi njen predsednik Hu Jintao razkril nove načine za zmanjšanje emisij. Kitajska je sicer na dobri poti da postane država, ki najbolj učinkovito izrablja energijo vetra in sončno energijo, čeprav večino energije še vedno pridobi iz neobnovljivih virov. BBC zato piše, da je verjetnost za opazno zmanjšanje emisij majhna.

Skrb pa še vedno vzbujajo ZDA, ki veljajo za drugega največjega onesnaževalca na svetu, kljub temu da je ameriški predsednik Barack Obama, za razliko od svojih predhodnikov, klimatske spremembe označil za perečo težavo. Obama je že določil nov cilj, in sicer želi emisije toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšati na raven leta 1990, čeprav nekateri kritiki trdijo, da Washington temu cilju ne sledi dovolj hitro. Obama se namreč trenutno spopada z domačimi težavami kot sta gospodarska in zdravstvena reforma.

Kitajska in ZDA sicer vsako leto pridelata 20 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu, medtem ko jih Evropska unija pridela 15 odstotkov, Indija in Rusija pa vsaka po pet.