Bančna unija poka po šivih

Bruselj – Centralizirani­ nadzor nad bankami je veljal za enega ključnih ukrepov v spopadanju z dolžniško krizo­ na stari celini in korak k želenemu­ poglabljanju evropske integracije.

Voditelji članic območja evra so na »prelomnem« vrhu EU v prvem stavku skupne izjave zapisali, da bodo prekinili usodno povezavo med težavami bank in proračuni držav. Ko bo zagotovljen centralni nadzor nad bankami pri ECB, bo 500-milijardni stabilnostni mehanizem ESM, ki bo začel delovati oktobra, lahko odločil o neposrednih kapitalskih injekcijah za banke v stiski. Tako bančne krize ne bi več pahnile v stisko celotnih držav, obremenile njihovih proračunov in povečale njihovih težav na finančnih trgih. V mislih so imeli predvsem Španijo.

Da je centralizirani nadzor nad bankami pogoj za pomoč, je na vrhu izposlovala Nemčija. Toda: preden je evropska komisija sredi meseca predstavila svoj načrt bančne unije, so iz Berlina že začeli prihajati pomisleki. Finančni minister Wolfgang Schäuble je, denimo, govoril, da bi temeljitost morala imeti prednost pred hitenjem. Bruseljska želja namreč je, da bi nadzor začel delovati že 1. januarja, najprej nad bankami, ki so že dobile pomoč ESM. Nato bi sredi leta prišle na vrsto še velike, sistemske banke. Leta 2014 bi nadzirali vseh 6000 bank območja evra.

Glasovi in pomisleki

Glede na prvotne načrte Bruslja je ta načrt že razvodenel. Načrta za vzpostavitev sistema čezmejnih jamstev za vloge varčevalcev in oblikovanje sklada za sanacijo bank pa sta postavljena »na hladno«. Poleg tega je vprašanje, ali bi španske banke (po enakem modelu naj bi obravnavali še načeti bančni sektor na Irskem in Cipru) že lahko dobile kapitalske injekcije.­ Oglasili so se namreč finančni ministri Nizozemske, Nemčije in Finske, ki so opozorili, da banke za stare slabe terjatve ne bi smele dobiti injekcij iz ESM. Zanje da so odgovorne države.

Po njihovem stališču lahko banke dobijo pomoč iz skupnega ESM samo za težave, ki so nastale po vzpostavitvi centralnega nadzora.­ Pomisleki treh držav z najvišjo boniteto AAA postavljajo na glavo model, sprejet na junijskem vrhu, po katerem bi neposredna pomoč bankam razbremenila pritisk na proračune. Splošna razlaga (denimo prvega človeka evrske skupine Jean-Clauda Junckerja), ki ji ni nihče oporekal, je bila, da bodo španske banke lahko dobile pomoč iz ESM in da injekcije ne bodo več obremenjevale načetega proračuna iberske javnofinančne bolnice.

Španiji je bilo že tako obljubljenih do sto milijard evrov pomoči za banke, za zdaj ima za nujne primere na razpolago trideset milijard. Težavno je, da bi se pomoč, ki bi jo dobil državni sklad za sanacijo bank, štela v javnofinančni primanjkljaj, ki že tako presega cilje in se kljub orjaškim varčevalnim ukrepom še ne bo približal maastrichtskim trem odstotkom BDP. Na drugi strani se poskuša Španija čim bolj ogniti temu, da bi v zameno za pomoč dobila domače naloge, ki bi jih narekovala trojka. To bi gotovo destabiliziralo vlado Mariana Rajoya.

Dolga pot do kompromisa

Tolmačenje Nemčije, po katerem ne bi smeli zbujati neupravičenega pričakovanja trgov (ti bi se po razočaranju gotovo odzvali še bolj negativno), je v nasprotju s prizadevanji Pariza. Španija ima na svoji strani Francijo, ki opozarja, da ne bi smeli zapravljati časa in da bi ESM čim prej moral začeti izpolnjevati naloge. Vsekakor bo pot do kompromisa o modelu pomoči bankam še dolga: za centralni nadzor bank pri ECB mora biti ustrezna zakonodaja in voditelji območja evra morajo na oktobrskem vrhu najprej ugotoviti, kaj so sklenili pred tremi meseci.

Zapleti po olajšanju so v krizi, ki je z junijskimi sklepi EU in poznejšo najavo ECB, da bo na veliko odkupovala obveznice, nekoliko popustila, znamenje, da novo poglabljanje težav ni izključeno. Ob objavi novice o zadržkih severne trojice so se zahtevani donosi na španske obveznice povzpeli nad šest odstotkov. To so znamenja, da kakofonija v razlagah sklepov vrha ni brez posledic. Kljub temu na sedežu evropske komisije zapletu ne pripisujejo velike teže. Vzrok nesporazumov da je predvsem tehnične narave: priprave na začetek centraliziranega nadzora ­prihodnje leto.