Berlin - Božični čas je bil za nemške cerkvene kroge priložnost za oster besedni obračun s stranpotmi sodobnega kapitalizma, ki so prišle do izraza med finančno in gospodarsko krizo. Vodilni predstavniki obeh glavnih krščanskih cerkva so ocenili, da bi iz krize morali »potegniti« nauk, se otresti sle po denarju in se vrniti k nematerialnim vrednotam. Še posebno oster je bil prvi človek 25 milijonov nemških evangeličanov Wolfgang Huber, ki je posvaril pred malikovanjem denarja.
Obljubljanje visokih kapitalskih dobičkov je primerjal kar z malikovanjem v Svetem pismu, plesom okoli zlatega teleta. Menedžerji da bi morali postati bolj skromni, ustvarjanje trajne vrednosti pa bi moralo imeti prednost pred kratkoročnimi dobički in plačili bankirjev. Na muho je vzel prvega človeka Deutsche Bank, Švicarja Josefa Ackermanna, ki je naložbenikom obljubljal kar 25-odstotni donos in s tem, tako je dejal Huber, zbujal take iluzije o dobičku, da so se morale prej ali slej razbliniti.
V največji nemški banki so Huberjev »osebni napad« na Ackermanna označili za neumesten, tako vsebinsko kakor po obliki. Poleg tega je Huber še zahteval, da se posebna izplačila vodilnim v bankah (tako imenovani bonusi) vrnejo v finančni sistem. S takimi plačili da so iz bank izvlekli denar, ki ga morajo danes za njihovo reševanje zagotavljati davkoplačevalci. Največ kritike si po Huberjevem mnenju zasluži nastala kultura pohlepa, od menedžerjev pa pričakuje, da bodo prevzemali odgovornost tudi za narejeno škodo.
V zadnjih mesecih se je sicer več nemških politikov in strokovnjakov postavilo v bran napadanim menedžerjem, objavljene so bile tudi primerjave s pogromi (Judov) in iskanjem grešnih kozlov kakor v času nacizma, ki so zbudile val ogorčenja. Nemški zunanji minister in kanclerski kandidat socialdemokratov Frank-Walter Steinmeier pa bo januarja pripravil skupni sestanek z vodilnimi menedžerji in predstavniki obeh krščanskih cerkva. Njegov namen je doseči, da bi gospodarske in družbene elite v času krize delovale enotno.
Iz torkovega Dela